KZ člen 169, 169/1, 171, 171/4, 169, 169/1, 171, 171/4.
razžalitev - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice
Ker je obdolženi uveljavljal dokaz resnice, je potrebno njegov zagovor preveriti, ne glede na to, da je tožilec dejanje opredelil kot razžalitev. Sodišče ni vezano na pravno opredelitev dejanja in v obravnavanem primeru gre tako za žaljivo obdolžitev, obdolženi pa je z dokazom resnice uspel zato je izrek oprostilna sodba pravilen.
Čeprav je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, je s sodbo storilo hkrati absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Zato izpodbijane oprostilne sodbe ni mogoče spremeniti na sodišču prve stopnje v obsodilno, pač pa jo le razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije tarifna priloga 1.
plača – delovno mesto – vrednotenje delovnih mest – delovne naloge
V pristojnosti delodajalca je, da organizira delovni proces in skladno s kolektivno pogodbo sprejme sistemizacijo z opisom delovnih mest. Tožnik je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto ekonom II, ki je bilo razvrščeno v IV. zahtevnostno skupino, na tem delovnem mestu je delo tudi dejansko opravljal. Zgolj zaradi tega, ker je med njegove delovne zadolžitev sodilo tudi izdaja materiala, ki je po kolektivni pogodbi določena kot tipično delo V. zahtevnostne skupine, ni upravičen do uvrstitve v višji tarifni razred.
Tudi, če obsojenec šele po pravnomočnosti sodbe o preklicu plača določeno obveznost in s tem izpolni posebni pogoj iz pogojne obsodbe tega novega dejstva ni mogoče več upoštevati, ker postopka za preklic pogojne obsodbe ni mogoče obnoviti.
Ugovor proti kaznovalnem nalogu je posebno pravno sredstvo in ZKP izrecno navaja, da sta upravičenca do ugovora samo obdolženi in njegov zagovornik, ne pa tudi osebe iz II. odstavka 467. člena ZKP.
ZObr člen 88, 88/3, 88/3-5, 88/7. KZ člen 99, 99/4, 100.
vojak – prenehanje delovnega razmerja – obsodba na kaznivo dejanje – pravna posledica obsodbe – prepoved retroaktivnosti
Prenehanja delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma zaradi obsodbe na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot treh mesecev predstavlja pravno posledico obsodbe. Ker glede pravne posledice obsodbe velja prepoved retroaktivne veljavnosti, prenehanje delovnega razmerja tožnika zaradi dejanja, ki je bilo storjeno pred uveljavitvijo ZObr-C, ni bilo zakonito.
ZJC člen 85, 85. ZZK-1 člen 111, 111/5, 111, 111/5.
zaznamba - javno dobro - javne ceste
Javno dobro se v skladu s čl. 47/II ZZK-1 kot pravno dejstvo v zemljiški knjigi zaznamuje le na podlagi dokončne odredbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra na tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.
stečajni postopek – izločitvena pravica – rok za prijavo izločitvene pravice – zavrženje prijave
Čeprav začetek stečajnega postopka ne vpliva na obstoj izločitvene pravice, pa jo mora izločitveni upnik, če jo uveljavlja v stečajnem postopku, pravočasno prijaviti.
umik zahtevka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja
Ker je tožnik v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi umaknil tožbeni zahtevek za ugotovitev trajanja delovnega razmerja za čas nezakonite odpovedi, saj se je zaposlil pri drugem delodajalcu, nima pravice do odškodnine zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
Obvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku (IV. odst. 148. čl. ZKP), se ne izločajo iz spisa, ne glede na to, ali jih osumljeni podpiše in ne glede na to, ali se potem na glavni obravnavi zagovarja ali ne.
ZPIZ-1 člen 13. ZPIZ/92 člen 8. ZMEPIZ člen 45, 46, 49, 49/1, 49/1-1.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - plačilo prispevkov
Tožnica je obstoj delovnega razmerja v spornem obdobju dokazala s pravnomočno sodno odločbo. Ker v tem obdobju veljavni predpisi za delavce v delovnem razmerju niso določali pogoja priznanja prispevkov za priznanje pokojninske dobe, je treba šteti, da je tožnica v spornem obdobju imela lastnost zavarovanca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – rok za podajo odpovedi – zamuda roka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je nezakonita, ker je bila podana več kot trideset dni po tem, ko je tožena stranka izvedela za domnevne kršitve delovnih obveznosti. Ker gre za prekluzivni rok, ki se ne more podaljšati, tudi ni relevantno, da je bil vzrok za prekoračitev roka v tem, da je tožena stranka tožniku na njegovo prošnjo dvakrat preložila datum zagovora.
Tožeča stranka bi morala nemudoma po opravi preizkusa dne 4.2.2004 črpalko vrniti toženi stranki, če je menila, da ne ustreza tehničnim karakteristikam, ali pa toženi stranki izjaviti, da odstopa od pogodbe. Ni pa storila ne enega in niti drugega, saj je črpalko vrnila šele 4.5.2004, toženi stranki pa ni izjavila, da odstopa od pogodbe. S tem se je glede na 2. odst. 514. čl. OZ štelo, da je tožeča stranka ostala pri pogodbi in kasnejša vrnitev črpalke na veljavnost pogodbe ni več vplivala.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - dogovor o krajevni pristojnosti
V takšnem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti. V predmetni zadevi je upnik za primer vložitve ugovora dolžnikov takšen predlog podal, hkrati pa je predložil obe pogodbi o finančnem leasingu, skupaj s poroštvenimi izjavami in Splošnimi pogoji pogodbe o finančnem leasingu.
Določbo 1. odstavka 142. člena ZD je potrebno razumeti kot možno podlago za materialnopravni ugovor dediča zoper zapustnikovega upnika, da je postala neiztožljiva terjatev upnika do dediča zapustnika v trenutku, ko je dedič poravnal zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Plačevanje preživnine otrokoma, določene z izvršljivo sodno odločbo je zakonska dolžnost, na katero versko prepričanje ne more imeti nobenega vpliva ali biti z njim pogojena.
Škoda kot predpostavka odškodninske odgovornosti predstavlja zmanjšanje premoženja (navadna škoda) ali preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček) kot posledica škodnega ravnanja (132. čl OZ). Tožeča stranka kot škodo uveljavlja stroške, ki so ji nastali za sanacijo asfaltne površine pred objektom. Tožeča stranka ni zatrjevala, da gre za površino, katere poškodovanje samo po sebi pomeni zmanjšanje premoženja tožene stranke v smislu pravnorelevantne škode. Stroški, ki so tožeči stranki nastali v zvezi s sanacijo zatrjevanega škodnega ravnanja tožene stranke pa imajo lahko le drugo pravno podlago, nikakor pa ne morejo predstavljati temelja za uveljavljanje odškodninske odgovornosti od povzročitelja škode. Iz navedenega razloga se tako izkaže, da tožeča stranka v trditveni podlagi ni ponudila relevantnih trditev v zvezi z nastalo škodo, iz katere bi lahko uveljavljala odškodninsko odgovornost zoper toženo stranko. Iz te podlage je torej tožbeni zahtevek neutemeljen.
Prevoznik ne odgovarja za poškodbe pošiljke, če pošiljatelj kljub temu, da je bil opozorjen na pomanjkljivo pakiranje "zahteval", naj prevoznik prevzame pošiljko za prevoz s temi pomanjkljivostmi.
Tožnica – rejnica s tremi rejenci ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dodatka za veliko družino, saj je navedena pravica vezana na enega od staršev v družini z več otroki, tako da gre za otroke tega starša in ne za otroke – rejence.