Naknadnih tožnikovih trditev o izjemnih obremenitvah pri delu sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upoštevati, saj so bile podane po prvem naroku za glavno obravnavo, pri čemer tožnik tudi ni izkazal nobenih opravičljivih razlogov, zakaj ni teh trditev podal že pred tem.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - dogovor o krajevni pristojnosti
V takšnem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti. V predmetni zadevi je upnik za primer vložitve ugovora dolžnikov takšen predlog podal, hkrati pa je predložil obe pogodbi o finančnem leasingu, skupaj s poroštvenimi izjavami in Splošnimi pogoji pogodbe o finančnem leasingu.
ZOR člen 170, 206. OZ člen 1060. CZ člen 125, 146.
odškodninska odgovornost za delavca – ločitev dejanja in odgovornosti – vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in dejanjem delavca – odgovornost več oseb za isto škodo
Protipravno dejanje mora biti storjeno na delu ali v zvezi z delom, kar pomeni, da ni bistveno, ali je bilo dejanje storjeno znotraj delovnega časa in znotraj delovnega mesta, marveč je bistvena vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in dejanjem delavca (zaradi katerega je prišlo do škode). V tej zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito postopalo, ko je pri presoji obravnavane zadeve izhajalo iz celote širokega spektra spremljajočih konkretnih okoliščin.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi presežnemu delavcu je odločilno stanje na dan, ko je odpoved podana. Delodajalec je ravnal nezakonito, ker pri sprejemu programa razreševanja presežnih delavcev in pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi programa ni upošteval takratnega zdravstvenega in socialnega stanja delavke.
Škoda kot predpostavka odškodninske odgovornosti predstavlja zmanjšanje premoženja (navadna škoda) ali preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček) kot posledica škodnega ravnanja (132. čl OZ). Tožeča stranka kot škodo uveljavlja stroške, ki so ji nastali za sanacijo asfaltne površine pred objektom. Tožeča stranka ni zatrjevala, da gre za površino, katere poškodovanje samo po sebi pomeni zmanjšanje premoženja tožene stranke v smislu pravnorelevantne škode. Stroški, ki so tožeči stranki nastali v zvezi s sanacijo zatrjevanega škodnega ravnanja tožene stranke pa imajo lahko le drugo pravno podlago, nikakor pa ne morejo predstavljati temelja za uveljavljanje odškodninske odgovornosti od povzročitelja škode. Iz navedenega razloga se tako izkaže, da tožeča stranka v trditveni podlagi ni ponudila relevantnih trditev v zvezi z nastalo škodo, iz katere bi lahko uveljavljala odškodninsko odgovornost zoper toženo stranko. Iz te podlage je torej tožbeni zahtevek neutemeljen.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov – načelo stroge formalne legalitete
Ker so bile z izvršilnim naslovom priznane le 2 % letne obresti za čas od 17.3.2005 do plačila, upnik do višjih zamudnih obresti na podlagi tega izvršilnega naslova ni upravičen.
Ugovor proti kaznovalnem nalogu je posebno pravno sredstvo in ZKP izrecno navaja, da sta upravičenca do ugovora samo obdolženi in njegov zagovornik, ne pa tudi osebe iz II. odstavka 467. člena ZKP.
izpodbijanje sklepov skupščine - mandat nadzornega sveta
Pritrditi je pritožnici o materialnopravno zmotnem stališču prvostopenjskega sodišča, da do izvolitve novega nadzornega sveta opravlja funkcijo nadzornega sveta dotedanji.
Situacijo, ko nadzorni svet nima dovolj članov, da bi bil sklepčen, ureja 267. člen ZGD-F, saj v takem primeru ob predpostavki upravičenih predlagateljev določa intervencijo sodišča za imenovanje manjkajočih članov nadzornega sveta. Smiselno enako mora to veljati tudi za primer, ko družba sploh nima več nadzornega sveta, ker mu je na primer mandat potekel, kot to zatrjuje tožnica. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da funkcijo nadzornega sveta do izvolitve novega opravlja dotedanji, torej negira določbo 1. odstavka 267. člena ZGD-F
Čim pa je tako, je dotedanjemu nadzornemu svetu mandat potekel dne 3.6.2003 in nadzorni svet ni imel več pristojnosti pravno veljavno opravljati svoje nadzorne funkcije. Posledično pa tudi ni veljavno njegovo poročilo o pregledu pripojitve z dne 9.6.2003, zato ni bila izpolnjena zakonska dolžnost družbe - tožene stranke iz 7. točke 2. odstavka 516. člena ZGD-F, da omogoči delničarjem pregled poročila nadzornega sveta o pregledu pripojitve, ki ga mora slednji izdelati po 514. a členu ZGD-F na podlagi poročila uprave o pripojitvi in poročila o reviziji pripojitve. Poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve je namreč namenjeno seznanitvi delničarjev z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za njihovo odločitev na skupščini o soglasju k pogodbi o pripojitvi. Ker torej tožena stranka delničarjem ni zagotovila vpogleda v veljavno poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve, je bila kršena pravica delničarjev do obveščenosti iz 293. člena ZGD-F
Pobot po 2. odstavku 117. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji učinkuje po sili zakona, zato posebna pobotna izjava ni potrebna. Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je prišlo do pobota terjatve tožene stranke s terjatvijo tožeče stranke po 117. čl. (2. odst.) ZPPSL, je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke odločilno, kdaj so nastopili pogoji za pobot terjatev tožeče in tožene stranke. V kolikor so ti nastopili do dneva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, potem prijava terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku nad toženo stranko ni bila potrebna in dogajanje v zvezi z njo (prerekanje; napotitev na pravdo; opustitev vložitve tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve) ni odločilnega pomena.
Tudi, če obsojenec šele po pravnomočnosti sodbe o preklicu plača določeno obveznost in s tem izpolni posebni pogoj iz pogojne obsodbe tega novega dejstva ni mogoče več upoštevati, ker postopka za preklic pogojne obsodbe ni mogoče obnoviti.
umik zahtevka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja
Ker je tožnik v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi umaknil tožbeni zahtevek za ugotovitev trajanja delovnega razmerja za čas nezakonite odpovedi, saj se je zaposlil pri drugem delodajalcu, nima pravice do odškodnine zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
Določbo 1. odstavka 142. člena ZD je potrebno razumeti kot možno podlago za materialnopravni ugovor dediča zoper zapustnikovega upnika, da je postala neiztožljiva terjatev upnika do dediča zapustnika v trenutku, ko je dedič poravnal zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Obvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku (IV. odst. 148. čl. ZKP), se ne izločajo iz spisa, ne glede na to, ali jih osumljeni podpiše in ne glede na to, ali se potem na glavni obravnavi zagovarja ali ne.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0001674
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 373, 392, 392/5, 373, 392, 392/5.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - promet z mamili - sprememba oprostilne sodbe v obsodilno
Na pritožbo okrožnega državnega tožilca vloženo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, je sodišče II. stopnje na prvi stopnji obt. izrečeno oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno, saj je bila za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov.
OZ člen 287, 287/1. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1.
več istovrstnih obveznosti med istimi osebami – vrstni red vračunavanja izpolnitev – sporazum pred izpolnitvijo – izbira dolžnika
1. Pravila o vrstnem redu vračunavanja izpolnitev so določena v 287. čl. Obligacijskega zakonika (OZ).
2. V obravnavanem primeru je dolžnik zgolj izkoristil svojo pravico, ki mu gre po samem zakonu, zato takega ravnanja ni mogoče označiti kot ravnanje v nasprotju z osnovnimi načeli obligacijskega zakonika.
ZPIZ-1 člen 13. ZPIZ/92 člen 8. ZMEPIZ člen 45, 46, 49, 49/1, 49/1-1.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - plačilo prispevkov
Tožnica je obstoj delovnega razmerja v spornem obdobju dokazala s pravnomočno sodno odločbo. Ker v tem obdobju veljavni predpisi za delavce v delovnem razmerju niso določali pogoja priznanja prispevkov za priznanje pokojninske dobe, je treba šteti, da je tožnica v spornem obdobju imela lastnost zavarovanca.
Plačevanje preživnine otrokoma, določene z izvršljivo sodno odločbo je zakonska dolžnost, na katero versko prepričanje ne more imeti nobenega vpliva ali biti z njim pogojena.
ZOR člen 376, 388, 376, 388. URS člen 26, 26. ZVPSBNO člen 15, 25.
odškodnina zaradi protipravnega ravnanja državnega organa - sojenje v nerazumnem roku - pretrganje zastaranja
V primeru, ko država in njeni organi povzročijo škodo pri izvrševanju dejanj oblasti, je pravna podlaga odškodninske odgovornosti 26. člen URS in ne določbe ZOR ali OZ, saj jamčevanje države v obravnavanih primerih sodi v javno pravo. Vendar mora tožeča stranka za obstoj odškodninske odgovornosti po 26. členu URS poleg protipravnosti izkazati tudi obstoj pravno priznane škode in vzročno zvezo med njima.
Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka nikakor še ne pomeni protipravnega ravnanja. Iz okoliščin konkretnega primera mora biti razvidno, da je državni organ pri izvajanju javne funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje postalo protipravno. Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode po 26. členu URS.
Reorganizacija sodstva ni objektivna okoliščina, ki bi bila izven sfere tožene stranke in za katero tožena stranka ne bi odgovarjala. Država mora kljub prenavljanju sodnega sistema zagotoviti, da izvrševanje sodne oblasti nemoteno poteka. Zagotavljanje sojenja v razumnem roku in s tem skladnost postopkov s 23. členom URS in 6. členom Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) ni le odgovornost sodišča, pač pa vseh vej državne oblasti, tudi izvršilne in zakonodajne.
Po oceni višjega sodišča pa je tudi pravilna odločitev, da je bil skoraj petletni rok, ki ga je sodišče potrebovalo za odločitev nerazumen. Neutemeljena pa je tudi pritožbena navedba, da je tožnica sama prispevala k zavlačevanju postopka. Po sodni praksi ESČP se šteje stranki v breme, če opravlja procesna dejanja z namenom zavlačevanja. Res je mogoče stranki šteti v breme, če ne predlaga nadaljevanja postopka, vendar praviloma pri daljših prekinitvah postopka. V tem primeru pa ni šlo za daljšo prekinitev postopka. Tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnici ni mogoče očitati soprispevka ali izključne povzročitve zastoja v postopku zato, ker ni vložila nadzorstvene pritožbe. Za sporno razmerje namreč glede tega vprašanja ni mogoče smiselno uporabiti določb Zakona o o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Ur.l. RS, št. 49/06, v nadaljevanju ZVPSBNO), ki je začel veljati 27.5.2006 in se je začel uporabljati 1.1.2007, torej šele po izdaji odločbe sodišča prve stopnje. Ta zakon namreč daje stranki pravico zahtevati pravično zadoščenje zaradi sojenja v nerazumnem roku le, če je predhodno vložila nadzorstveno pritožbo ali rokovni predlog.
Podpis listine z jasno izjavo, da želi biti podpisnik solidarno zavezan ("da jamči nerazdelno za vse obveznosti glavnega dolžnika") zavezuje podpisnika kot solidarnega poroka.