ZKP člen 105, 105/2, 144, 371, 371/1-5, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - premoženjskopravni zahtevek - oškodovanec - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Čeprav z izplačilom odškodnine na zavarovalnico preidejo tisti zahtevki, ki sodijo pod riziko, ki je bil zavarovan, pa zavarovalnica s tem ne pridobi lastnosti oškodovanca, saj njena premoženjska pravica s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena.
ukrep gradbenega inšpektorja – zahteva za izrek ničnosti odločbe - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – zavrženje revizije
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil z navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje, kdaj nezakonitost upravnega akta, upoštevaje naravo in težo kršitev v postopku, povzroči pravno neizvršljivost akta in se s tem prevesi v njegovo ničnost. Ker tudi pavšalnih navedb glede zelo hudih posledic ni z ničemer pojasnil, še manj pa dokazal, da bi jih revizijsko sodišče lahko preizkusilo, pri tem pa gre za objekt, namenjen zgolj občasnemu bivanju, ni izkazal obstoja zelo hudih posledic, ki naj bi zanj nastopile z izpodbijano upravno odločbo.
neupravičena pridobitev – kondikcija - znižanje odškodnine na revizijski stopnji – vrnitev preveč plačane odškodnine zavarovalnici – kdaj je mogoče prejeto obdržati – odškodnina zaradi telesne poškodbe - nepošteni prejemnik – obvestilo o vloženi reviziji – pravno mnenje
Toženec in tudi njegovi takratni pooblaščenci so prejeli obvestilo tožnice, da je vložila revizijo in da bo v primeru uspeha zahtevala vrnitev preveč plačanega zneska. To zadostuje za opredelitev o tožencu kot nepoštenem prejemniku, saj se je toženec zaradi prejetega dopisa zavedal možnosti, da bo lahko naknadno odpadla pravna podlaga za prejeta izplačila. Zato bi moral s prejetim denarjem v obsegu, ki je bil revizijsko sporen, posebej skrbno ravnati in ga je bil dolžan v trenutku, ko je zvedel za odpadlo podlago, tudi vrniti. Brez tveganja je torej lahko potrošil le revizijsko neizpodbijani del.
Bistveno zmanjšana prištevnost ne izključuje storilčeve krivde in tudi ne katerekoli oblike krivde, ki jo v vsakem posameznem primeru ugotavlja sodišče.
Ker je mariborski oddelek Upravnega sodišča RS odločal o tožbi družbe X d.o.o. in ji ugodil, je odločil le o tistem delu izpodbijane odločbe, ki je bil v škodo družbi X d.o.o., ni pa odločal o tožnikovi tožbi v tej zadevi, ker je to v pristojnosti celjskega oddelka Upravnega sodišča RS. Zato celjski oddelek ni imel podlage za zavrženje tožnikove tožbe, saj o njej še ni bilo odločeno.
prisilna izterjava davčnega dolga iz terjatev dolžnika – ugovor dolžnikovega dolžnika – grajanje stvarnih napak
Po določbi drugega odstavka 55. člena ZDavP dolžnikov dolžnik v svojem ugovoru lahko ugovarja le, da dolžniku sploh ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Drugih ugovorov ZDavP ne dopušča.
imenovanje podpredsednika sodišča – predlog sodnega sveta - vezanost na predlog - odločba ministra za pravosodje
Minister za pravosodje v odločbi o imenovanju podpredsednika sodišča ugotovi pravilnost predhodnega postopka, njegova odločitev pravno ni vezana in je ni treba obrazložiti.
ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 367, 367/1, 367/2, 367/4. ZOR člen 277, 369. OZ člen 344, 378.
predlog za dopustitev revizije – glavna in postranska terjatev – vrednost spornega predmeta – obresti kot postranska terjatev – obresti kot del škode in odškodnine – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Čeprav so sporne obresti del vtoževane škode (v prejšnji pravdi po odvetnikovi krivdi „izgubljene terjatve“), imajo, ko se v novi pravdi uveljavljajo poleg glavnice, značaj postranske terjatve.
ZIZ člen 15, 100, 100/1, 128, 128/1. ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na premičnine - prebivališče dolžnika - ustalitev pristojnosti - centralni register prebivalstva
Za odločitev o krajevno pristojnem sodišču za izvršbo na plačo je odločilna navedba o dolžnikovem prebivališču v predlogu za izvršbo.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 78, 78/1, 79, 79/1, 98, 98/5. ZOdv člen 36. ZGD-1 člen 32, 515.
revizija – pooblastilo – zastopanje odvetniške družbe kot stranke - zavrženje revizije
Ker odvetnik, ki je v obravnavani zadevi vložil revizijo, ni predložil pooblastila tožeče stranke za njeno vložitev, je Vrhovno sodišče njegovo revizijo na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo in odvetnika ni pozivalo k predložitvi pooblastila.
ZDoh člen 47, 47/1, 48, 48/1, 52. ZDavP člen 153, 202.
davek od dohodkov iz dejavnosti – rok za uveljavljanje znižanja davčne osnove in olajšav – davčna napoved – davčni obračun
Zavezanci, ki vlagajo davčno napoved, uveljavljajo znižanje davčne osnove in olajšave, določene z ZDoh, samo do poteka roka za vložitev davčne napovedi.
dovoljenost revizije – pravica ali obveznost stranke, izražena v denarni vrednosti – obnova postopka
V obravnavani zadevi je predmet postopka pravilnost in zakonitost sklepa o dovolitvi obnove postopka, v katerem pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato revizija na podlagi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
ZIZ člen 35, 35/2, 35/3, 35/4, 165, 165/4. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – naknadna kumulacija sredstev izvršbe – izvršba na premičnine – izvršba na delež družbenika v družbi
Določba četrtega odstavka 35. člena ZIZ ne velja za primer, ko je med izvršilnim postopkom kot novo izvršilno sredstvo predlagana prodaja deleža v družbi.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakonci - zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - obseg zapuščine - posojilna pogodba - mandatna pogodba - pridobitev lastninske pravice na premičnini - motorno vozilo - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - prenos prometnega dovoljenja - skupna denarna sredstva zakoncev - denar na računih tretjih oseb - vlaganja v skupno premoženje po smrti zakonca
Stališče višjega sodišča, da bi bilo treba tožbo v delu, ki presega obseg varstva, določenega v napotitvenem sklepu, zavreči, je napačno. Če so med dediči sporna še druga dejstva in ne le tista, zaradi katerih je prišlo do napotitve na pravdo, ni nobene ovire, da jih stranke ne bi smele zajeti v svoji tožbi, saj na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane.
Lastninska pravica na avtomobilu ne preide s prepisom prometnega dovoljenja, ampak z izročitvijo v posest (dejanska izročitev ali simbolična izročitev). Prepis prometnega dovoljenja ima le javnopravno in ne stvarnopravne funkcije, zato zgolj na podlagi prometnega dovoljenja ni mogoče sklepati o lastništvu vozila.
sprememba obtožbe - pravice obrambe - postopek s pritožbo - predlog državnega tožilca - dopolnitev pritožbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sprememba obtožbe v okviru istega historičnega dogodka je dopustna, če ne predstavlja zlorabe instituta spremembe obtožbe in če ne posega v pravice obdolženca, da se učinkovito brani.