inšpekcijski postopek - izvajanje videonadzora - začasna odredba - nepopravljiva škoda
Tožeča stranka torej z zatrjevanjem nastanka hujše in nepopravljive škode ni konkretno izkazala z zakonom določenega pogoja težko popravljive škode, ampak le na splošno (nekonkretizirano) opisuje nevarnosti, za katere zatrjuje, da ji grozijo pri poslovanju brez videonadzora s kamerami.
ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/12, 20/13, 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 237, 237/2, 23/2-7. Direktiva Sveta z dne 15. julija 1975 o odpadkih člen 8, 8a.
ukrep inšpektorja za varstvo okolja - odpadki - ravnanje z odpadki - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, ali gre pri vseh zbranih količinah mešane komunalne odpadne embalaže za januar in februar 2021 (2.911,22 tone) pri navedenem izvajalcu gospodarske javne službe za mešano komunalno odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršilni postopek - način izvršbe - obrazložitev
Glede na dejstvo, da je izvršba uvrščena v posebno poglavje GZ, kot je v posebno poglavje uvrščen inšpekcijski nadzor, je zakonodajalec postopek izvršbe štel za poseben postopek, kot je tudi uporabil terminologijo v drugem in tretjem odstavku 106. člena GZ. Tudi ob uporabi analogije z določbami ZUP, po katerih je postopek izvršbe poseben postopek, urejen v samostojnem poglavju ZUP, postopka izvršbe ni šteti za nadaljevanje in del postopka inšpekcijskega nadzora.
Upravni organ ni povsem prost pri izbiri načina izvršbe. Omejen je namreč z določbo prvega odstavka 285. člena ZUP, ki v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strank (tretji odstavek 7. člena ZUP) nalaga tako izbiro načina in sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, a se z njim doseže namen izvršbe. Ob upoštevanju teh dveh kriterijev mora upravni organ navesti razloge, s katerimi obrazloži izbiro načina izvršbe.
dovolitev izvršbe - sklep o dovolitvi izvršbe - legalizacija - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe
Kar se tiče trditev o neprimernosti inšpekcijskega ukrepa, ne gre prezreti, da te merijo na vsebino inšpekcijske odločbe. Ta je bila predmet upravnega spora, ki se je vodil pod opravilno številko I U 11/2021. To brez dvoma pomeni, da v oziru na izpodbijani sklep niso umestne. Sodno varstvo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je namreč omejen na ugovore, ki merijo nanj (na primer: neskladnost izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen).
Tožnica kot najemnica izkazuje le dejanski, ne pa tudi pravni interes, ter v inšpekcijskem postopku ni imela položaja stranske udeleženke. Takšne opredelitve razmerja tožnice do konkretne upravne zadeve ne spreminjajo niti navedbe, da prepoved uporabe objekta lastniku vpliva tudi na njeno uporabo objekta kot najemnice, niti njena vlaganja v nepremičnino.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - inšpekcijska odločba - vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitev objekta - čebelnjak - nedovoljena gradnja - občinski prostorski akti - lokacijska informacija - gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt
Tožnik je v postopku pred prvostopenjskim organom med drugim navajal, da naj bi objekt zgradil leta 2016, bolj natančno pa se to ni razčistilo, čeprav je lahko pomembno glede na to, da so bile prav v navedenem letu sprejete spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega akta, ki so bile uveljavljene 12. 4. 2016, pred tem pa so bili pogoji za gradnjo kmetijskih objektov na obravnavanem območju (lahko) drugačni. Zato bi bilo treba v izpodbijani odločbi ugotoviti, kdaj je bil sporni objekt postavljen. Pri čemer sodišče - kot je navedlo že v sodbi III U 255/2019 z dne 10. 3. 2022 - dodaja, da v primeru, ko ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bila gradnja izvršena po uveljavitvi za stranko neugodne spremembe OPN, ki je lahko pomembna, treba v korist stranke uporabiti pred tem veljavno materialnopravno podlago.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - reklamni pano - odstranitev objekta - gozd - nenamenska raba
Določba 18. člena ZG ne omejuje vsakršne rabe gozdnega zemljišča, temveč zgolj tisto, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oz. ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.
ZZUZIS člen 6, 6/1, 6/1-1, 27. Pravilnik o pitni vodi (2004) člen 3, 3/1. ZUP člen 279.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - oskrba s pitno vodo - upravljalec sistema - izvajalec javne službe - ničnost - izrek odločbe
Tožena stranka primere ukrepov za zagotavljanje zdravstvene neoporečnosti vode omenja v obrazložitvi svoje odločbe in tožnik temu ne oporeka. Vse to potrjuje, da obstajajo ukrepi za to, da se zagotovi distribucija zdravstveno ustrezne vode in se s tem zagotovi cilj, ki se je z odločbo Zdravstvenega inšpektorata zasledoval, to pa je distribucija zdravstveno ustrezne vode. Vse to pa pomeni, da je odločbo Zdravstvenega inšpektorata RS objektivno gledano mogoče izvršiti. Izrek odločbe Zdravstvenega inšpektorata RS je sicer res nedoločen, s tem ko izbiro ukrepa prepušča tožniku, vendar pa ni objektivno neizvršljiv in tudi nima nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki jih z nobenim pravnim sredstvom ni mogoče popraviti in uskladiti z zakonom.
inšpekcijski postopek - kmetijsko zemljišče - ukrep kmetijskega inšpektorja - oglasni pano - oglaševanje - nenamenska raba - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Upravni organ odločitve ni sprejel na podlagi presoje, da tožnikov poseg pomeni gradnjo objekta, ki je neskladen s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi in ga mora zato tožnik odstraniti, marveč je svojo odločitev sprejel na podlagi ugotovitev, da je obravnavana kovinska konstrukcija za oglaševanje namenjena oglaševanju in ne v kmetijske namene. Za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve je namreč relevantno zgolj dejstvo ali se predmetna kovinska konstrukcija za oglaševanje uporablja za kmetijske namene.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - zasebna lastnina
Premoženje, ki je predmet inšpekcijskega postopka, spada v stečajno maso, saj gre za premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka. Obravnavani upravni spor spada med postopke, v katerih je tožnikova procesna sposobnost omejena, ker bi z njegovim vodenjem lahko nastale finančne posledice za tožnikovo premoženje.
Stečajni upravitelj ima v tem upravnem sporu položaj tožnikovega zakonitega zastopnika.
inšpekcijski ukrep - delo na črno - upravni postopek - kontradiktornost
ZUP v prvem odstavku 9. člena opredeljuje načelo zaslišanja stranke, ki pomeni, da je treba dati stranki pred izdajo odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki si pomembne za odločitev ter ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino zapisnika inšpekcijskega postopka. V ta namen mora na podlagi tretjega odstavka 146. člena ZUP uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven nje pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti tudi, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem (4. točka). Ustna obravnava mora biti razpisana vselej, če je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence (prvi odstavek 154. člena ZUP).
inšpekcijski ukrep - prodajalna tobačnih izdelkov - prepoved prodaje - procesna predpostavka - razlog za zavrženje tožbe
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da prepoved prodaje izdelkov traja šest mesecev od dneva vročitve odločbe. Vročitev tožnici je bila opravljena 20. 4. 2021, kot je razvidno iz potrdila o vročitvi in to tudi tožnica sama navaja, kar pomeni, da je obravnavani ukrep prenehal veljati 21. 10. 2021. Ob takih okoliščinah pa si tožnica z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, v katerem ni smel prodajati tobačnih izdelkov, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - neizpolnitev obveznosti - ugovori v izvršilnem postopku
Sodišče lahko v predmetnem upravnem sporu presoja le zakonitost in pravilnost izdanega izpodbijanega sklepa o izreku denarne kazni, ne pa tudi inšpekcijske odločbe, niti sklepa o dovolitvi izvršbe.
Odločilno dejstvo za izdajo izpodbijanega sklepa je, da tudi v naknadno, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljenem roku (15 dni po vročitvi sklepa o dovolitvi izvršbe) za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe, ta ni bila izvršena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - parkirišče - soglasje Direkcije za ceste - državni prostorski načrt - obrazloženost odločbe - rok za odstranitev nelegalne gradnje
Tožnika kot investitorja sta bila za gradnjo objekta - samostojnega parkirišča, glede na njegove dimenzije in upoštevaje relevantne predpise v času gradnje oziroma izdaje inšpekcijske odločbe, dolžna pridobiti gradbeno dovoljenje.
Drži, da je v odločbi z dne 5. 3. 2019 o izreku ukrepa gradbenega inšpektorja dvakrat navedeno zemljišče s parc. št. 230/13 namesto 230/11 in 230/13, vendar gre za očitno pomoto, ki je bila popravljena s sklepom o popravi pomote z dne 8. 4. 2019, ki je dokončen. Da sklep o popravi pomote ni naveden v povezavi z odločbo z dne 5. 3. 2019, pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj so v izreku izpodbijanega sklepa navedena vsa zemljišča, na katere se ukrep nanaša, torej tudi na zemljišče s parc. št. 230/11.
Organa obeh stopenj se do dokazov - listin v izpodbijani odločbi, niti v pritožbeni odločbi nista določno opredelila in glede na vse predložene listine nista konkretizirano, za vsak objekt posebej, ob upoštevanju konketnih, s strani tožnika v tem upravnem inšpekcijskem postopku predloženih listin ter ob presoji njegovih navedb, pojasnila, zakaj štejeta, da nobeden od spornih objektov ne predstavlja enostavnega objekta skladno s citiranimi določbami ZGO-1, Uredbe in ZGPro-1.
ZUP člen 293, 293/2. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36-1, 36/1-4, 36/1-5.
ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objektov - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v subsidiarnem upravnem sporu - zanemarljive posledice - zavrženje tožbe
Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi določb drugega odstavka 293. člena ZUP odložil opravo izvršbe do dne 21. 9. 2022 do 8. ure. S tem pa prvostopenjski organ ni odločil o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Prav tako ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem ko je bilo odločeno, da se oprava izvršbe odloži, ni bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožnikovi.
Ni sporno, da so se tožničini prodajni predstavniki predstavljali pri potrošnikih, da so z „elektra“, da preverjajo stanje porabe električne energije na terenu, da preverjajo stanje varovalk na terenu in trdili, da ponujajo (le) cenejšo električno energije, da ne gre za menjavo dobavitelja, da so pri potrošnikih, ki so jih obiskali na njihovih domovih, ustvarili napačen vtis, da so predstavniki njihovih obstoječih distributerjev električne energije in da bodo s podpisom pogodbe deležni zgolj cenejše električne energije. Tožnica tako ugotovljenega dejanskega stanja ne izpodbija konkretizirano, ampak zgolj uveljavlja tudi ta tožbeni razlog. Tožnica ne izpodbija niti ugotovitve, da je opisano ravnanje tožničinih prodajnih zastopnikov pri potrošnikih ustvarilo napačen vtis o njihovi identiteti in tudi o nameri njihovega obiska. Tudi po presoji sodišča je na podlagi takega dejanskega stanja pravilna odločitev toženke, ki jo je prepričljivo obrazložila, da gre za zavajajoče dejanje.
Za izpolnitev pogoja za odločbo o prepovedi uporabe nepoštene poslovne prakse, zadostuje (že) možnost oškodovanja potrošnikov. Zakon škodo oziroma možnost njenega nastanka ne omejuje na materialno škodo.
inšpekcijski postopek - izvajanje videonadzora - pogoji za izvajanje videonadzora - videonadzor v službenih prostorih - namen videonadzora - videonadzor nad okolico gostinskega lokala
Izvajanje videonadzora je določeno s specialnim zakonom, to je ZVOP-1, in je dopustno le pod tam navedenimi pogoji (ne pa tudi na podlagi soglasja zaposlenih).
Optimizacija organizacije dela ne sodi med izjemne primere, ko bi bil videonadzor nujno potreben za varovanje ljudi ali premoženja, saj je to mogoče in treba doseči na druge načine (priprava na delo, neposredna komunikacija med zaposlenimi ... ). Kar zadeva nadzor nad delom zaposlenih v proizvodnji, pa so temu namenjena druga, v smislu določbe prvega odstavka 77. člena ZVOP-1, milejša sredstva, predvsem proizvodni in delovni standardi, neposredna komunikacija med zaposlenimi in nadzor nadrejenih.
inšpekcijski ukrep - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zavrnitev predloga
Tožbenemu očitku, da se v izpodbijani odločbi navaja le predpise, ki prvostopenjskemu organu dajejo splošno pristojnost za izdajanje odločb v upravnem postopku, po presoji sodišča ni mogoče pritrditi. Stvarna pristojnost kaže na delovno področje organov ter obstaja v pravici in dolžnosti organov, da na določenem delovnem področju opravljajo z zakonom ali drugim predpisom določene naloge.