ZUP člen 8, 9, 9/1, 164, 164/1, 164/2, 154, 154/1.
ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - načelo zaslišanja strank
Tožbenemu očitku, da tožniku ni bila dana možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, ker zakoniti zastopnik ni bil zaslišan v postopku, sodišče ne sledi. Ni namreč mogoče trditi, da bi bilo načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP spoštovano le z izvedbo ustnega, neposrednega zaslišanja stranke, temveč je temu načelu zadoščeno s pisnim pozivom stranki, da se o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (in ki jih mora organ v tem pozivu tudi navesti), izjavi.
Izpolnjena obveznost v pritožbenem roku ne pomeni relevantnega zakonskega pritožbenega razloga, zaradi katerega bi drugostopenjski organ lahko izpodbijani sklep odpravil, in tudi ne relevantnega tožbenega razloga, ki bi utemeljeval dejansko ali pravno odpravo izpodbijanega sklepa.
Med strankama postopka je sporna določba dvanajstega odstavka 20. člena ZVO-1, po kateri morajo DROE v svojem imenu zagotavljati ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO, ki pa jo je treba razlagati v skladu z zahtevami Direktive o odpadkih. Če pa to ob uporabi uveljavljenih metod razlage prava ne bi bilo mogoče in bi bila zato z njimi v nasprotju, bi bilo naslovno sodišče v skladu s stališčem Sodišča Evropske unije (EU), da pristojno sodišče po potrebi zakonskega akta, ki je v nasprotju s pravom EU, ne uporabi, dolžno uporabo dvanajstega odstavka 20. člena ZVO-1 odkloniti.
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
ukrep socialne inšpekcije - inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je vložil zahtevo za stransko udeležbo po tem, ko se je inšpekcijski postopek 16. 7. 2020 končal s sklepom o ustavitvi. To pomeni, da tudi morebitna ugoditev njegovi zahtevi, ki se nanaša na udeležbo v tem postopku, ne more več vplivati na njegov pravni položaj. Pravni interes stranskega udeleženca v prvostopenjskem postopku se namreč lahko izkazuje samo, dokler postopek po volji aktivne stranke ali po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa še traja.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne posega v tožnikov pravni položaj. Tak sklep že po svoji pravni naravi ne oblikuje in ne spreminja tožnikovega pravnega položaja, niti ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Stranski udeleženec nima pravnega interesa, da bi v zvezi s tem sklepom utemeljeval, da bi se moral javni interes ugotoviti drugače, saj inšpekcijski postopek ni namenjen reševanju sporov med strankama.
inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja - ukrep tržnega inšpektorja na področju cen - nepoštena poslovna praksa
Potrošnik je fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene, ki niso povezani z njeno poklicno ali pridobitno dejavnostjo. Kateri potrošniki dejansko predstavljajo povprečne potrošnike, pa je treba presoditi v vsakem primeru posebej glede na ciljno skupino, kateri je blago namenjeno oziroma, ki kupuje izdelke pri tožeči stranki. Zaradi zahteve po enakopravnem obravnavanju vseh potrošnikov je merilo pri presoji, ali je bila označitev cen nedvoumna, lahko prepoznavna in tudi čitljiva, standard povprečnega potrošnika.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o izvršbi - obrazložitev
Breme dokazovanja neizpolnitve inšpekcijskega ukrepa (in posledično podlage za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe) je na upravnem organu, tega bremena pa ne more izpolniti zgolj s pavšalnim sklicevanjem na okoliščine, ki „nakazujejo“ neizpolnitev inšpekcijskega ukrepa, pač pa mora ugotovitev o tem podati jasno in nedvoumno ter jo tudi ustrezno obrazložiti. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kako in na kakšen način je prvostopenjski organ ugotovil, da tožnica svoje obveznosti po inšpekcijski odločbi ni izpolnila.
ukrep inšpektorja za ceste - varovalni pas ceste - postavitev objekta za oglaševanje - pravna podlaga - dovoljenje - vzdrževanje ceste - soglasje Direkcije za ceste - prehodno obdobje
Rdeča nit odločitev Vrhovnega sodišča je, da je treba za presojo zakonitosti namestitve oglasnih tabel v varovalnem pasu ceste uporabiti zakon, veljaven v času njihove postavitve. ZCes-1, ki se je uporabljal v času izdaje izpodbijane odločbe, namreč ni imel pravil, ki bi urejala že izvršene posege, to je posege, storjene pred njegovo uveljavitvijo.
Pravna prednica tožeče stranke bi morala izpolniti zakonsko predpisane pogoje (po ZCes do 6. 6. 1997; po ZJC od 7. 6. 1997 do 24. 4. 2015) in pridobiti dovoljenje organizacije za redno vzdrževanje cest (drugi odstavek 108. člena ZCes) oziroma soglasje Direkcije za ceste (prvi odstavek 68. člena ZJC) za postavitev oglasnih tabel. ZJC je celo predvidel petletni prilagoditveni rok (prvi odstavek 86. člena ZJC).
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba s prisilitvijo - načelo najmilejšega ukrepa
Inšpekcijski organ ni prost pri izbiri načina izvršbe, vendar to ne pomeni, da mora vedno najprej določiti izvršbo po drugi osebi. Prvi odstavek 285. člena ZUP namreč v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strank (tretji odstavek 7. člena ZUP) nalaga tako izbiro načina in sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, a se z njim doseže namen izvršbe.
inšpekcijski postopek - ustna obravnava - pravica stranke do izjave - bistvena kršitev določb postopka
V primeru, ko je treba opraviti ogled, je po prvem odstavku 154. člena ZUP ustna obravnava obvezna. Nanjo je treba povabiti stranke in jim dati možnost, da se na obravnavi izrečejo o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Ogled je namreč sam po sebi oblika ustne obravnave, le da se v tem primeru ustna obravnava (deloma) izvede zunaj sedeža organa, tako se tudi pri ogledu zagotovijo enake procesne pravice strank in drugih udeležencev kot pri ustni obravnavi.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - upravno dovoljenje
Glede na določila 8., 10. in 14. člena Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica je povsem jasno in razumljivo predpisano, da je pridobitev dovoljenja za oglaševanje obligatorna in sicer še pred postavitvijo nameravanega objekta za oglaševanje ter da pristojni organ lahko predlog oglaševalca za izdajo zaprošenega dovoljenja tudi zavrne, če niso izpolnjeni predpisani pogoji.
ZCes-1 člen 97, 97/2, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 154, 155, 155/1.
inšpekcijski ukrep - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje za poseg v varovalni pas - prepoved retroaktivnosti
ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu občinske ceste. Zaradi tega je za presojo zakonitosti postavitve tožnikovega objekta za oglaševanje v varovalnem pasu občinske ceste treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to pa je ZJC in ne kasnejši ZCes-1. Prvostopenjski organ pa je začel in izvedel inšpekcijski postopek na podlagi ZCes-1. Tožeči stranki bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje le, če bi ZCes-1 tudi za objekte, ki so bili postavljeni pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznosti pridobitve soglasja iz 97. člena v zato določenem prehodnem obdobju, po neuspešno pretečenem roku pa bi predvidel inšpekcijsko ukrepanje.
inšpekcijski postopek - ukrepi občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Na tožnikovo zahtevo sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se mu z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda.
Stranka mora v svoji zahtevi določno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je ta škoda za njo težko popravljiva. Na njej je tako trditveno, kot dokazno breme.
Pogoj težko popravljive škode iz 32. člena ZUS-1 postavlja zahtevo, da stranka izkaže, da brez izdane začasne odredbe v konkretni zadevi kljub njenemu uspehu, ne bo dosežen namen upravnega spora.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - uporaba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega zakona
Pri ugotavljanju dejanskega stanja bi po presoji sodišča navedeno odločbo inšpekcijski organ moral upoštevati, saj se je z njo dejansko stanje spremenilo, kot to pravilno ugovarja tožnik. Pritožbeni organ v obrazložitvi odločbe napačno navaja, da ugotovitev prvostopenjskega organa iz ogleda z dne 17. 11. 2020 tožnik ne izpodbija, saj tožnik z navedbami, da je UE Domžale legalizirala sporni objekt, vsebinsko izpodbija ugotovitve inšpekcijskega organa ob ogledu. Ker je bilo po presoji sodišča dejansko stanje ob ogledu 17. 11. 2010 napačno ugotovljeno, je bilo posledično tudi materialno pravo napačno uporabljeno.
Inšpekcijske postopke s področja nedovoljenih gradenj vodi oseba, ki razpolaga s strokovnim znanjem s področja graditve objektov, zato do postavitve izvedenca v teh postopkih praviloma sploh ne more priti, saj se dokazovanje z izvedencem opravi le, če je za ugotovitev kakšnega pravno pomembnega dejstva potrebno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga.
Za neskladno gradnjo bi šlo, če bi se dozidava in rekonstrukcija objekta, izvajala v nasprotju s pogoji gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadevi gradnja ni bila izvršena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ampak gradbeno dovoljenje za naknadno izvršene gradbene posege (dozidavo in rekonstrukcijo) ni bilo izdano.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - območje natura 2000
V zadevi tako ni sporno, da so na delu kmetijska zemljišča, ki je v lasti tožnice, opravljeni posegi in sicer so postavljeni manjša lesena konstrukcija, betonski žar, leseni nadstrešek, manjša lesena lopa in betonski točkovni temelji, počitniška prikolica in betonski tlakovci ter zasejane smreke, kar tudi po presoji sodišča ni skladno z uporabo kmetijskega zemljišča po ZKZ za namene kmetijske proizvodnje, kar sta upravni organ prve stopnje in toženka argumentirano pojasnila. Tožnica pa drugačnih dokazil ne ponudi.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč
Zakonski zahtevi prvega odstavka 4. člena ZKZ sta dve: (1) namenska uporaba kmetijskih zemljišč in (2) preprečevanje njihovega onesnaževanja, degradacije ali drugega zaviranja rasti rastlin. Za razumevanje zadnjih so nato zakonske opredelitve v sledečih dveh odstavkih (kdaj so kmetijska zemljišča onesnažena in kdaj je zagotovljena trajna rodovitnost tal). Inšpekcijski ukrep se zato izreče zaradi nenamenske rabe ali pa zaradi onesnaževanja, degradacije ali drugega zaviranja rasti rastlin.
Sodišče je prepričano, da namenska uporaba kmetijskih zemljišč obsega zgolj in samo njihovo kmetijsko obdelavo in v tem oziru ohranjanje ter izboljševanje pridelovalnega potenciala (prva alineja 1.a člena ZKZ). Postavitev reklamnega panoja, kljub temu, da ne ovira obdelovanja zemljišča (košenja trave), ni zakonsko predpisana namenska uporaba. Z drugimi besedami, oglaševalska tabla ne služi kmetijskemu zemljišču in ne prispeva k prehranski varnosti in pridelavi hrane. Golo dejstvo, da kmetijskemu zemljišču ne škodi (da ga ne onesnažuje ali degradira), ne more voditi do drugačnega zaključka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalen objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Sodišče nima pomislekov, da letna kuhinja in gostinski vrt (pohodna terasa nad letno kuhinjo) predstavljata samostojen objekt.
Letna kuhinja z gostinskim vrtom in stopnicami nanj ustreza opredelitvi objekta po GZ: stavba, narejena z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi in inštalacijskimi deli, sestavljena iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene njegovemu delovanju (25. točka prvega odstavka 3. člena GZ).
Tako ne drži, da toplar in letna kuhinja s teraso ter stopnicami tvorita enoten objekt. Ravno nasprotno, ni dvoma, da sta to ločena objekta. Navsezadnje letna kuhinja z gostinskim vrtom in stopnicami stoji samostojno. Tega ne spremenita dodani stopnici, niti priključitev na inštalacije toplarja. Po namembnosti sodi k gostilnam, restavracijam in točilnicam (CC-SI 12112) in ker je površina večja od 25 m², ni nezahteven objekt. Na dlani je torej, da tožeča stranka zanj potrebuje gradbeno dovoljenje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obrazložitev odločbe
Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.
inšpekcijsko nadzorstvo - delo na črno - prepoved dela na črno - prijava tujca v socialno zavarovanje - prijava v obvezno zavarovanje
Če delavec ni prijavljen v obvezna socialna zavarovanja, to v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 šteje za zaposlovanje na črno, ki je po tej določbi prepovedano, zato tožbene navedbe, da je bil v teku postopek pridobitve dovoljenj, da tožeča stranka ni opravljala dejavnosti posredovanja delovne sile idr. na odločitev v predmetni zadevi ne vplivajo.