ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ugotovitveni zapisnik - vročanje - sprememba naslova za vročanje - vročanje z javnim naznanilom - pravica do izjave - nepravilno vročanje
Ker je prvostopenjski organ vročanje z javnim naznanilom odredil že na podlagi ugotovitve, da tožnica ni sporočila novega naslova in je ta neznan, brez da bi naslov za vročanje predhodno preveril v javnih evidencah, je s tem kršil tretji odstavek 96. člena ZUP. Nepravilna vročitev ugotovitvenega zapisnika je imela za posledico, da se tožnica ni mogla izjaviti o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba. Tožnici je bila v postopku tako kršena pravica do izjave iz 9. člena ZUP.
Ker tožnica ni uspela izpodbiti v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja glede velikosti objekta (12 x 3m) ter opredelitve njegove razvrstitve glede na zahtevnost gradnje (enostaven objekt po Uredbi) in dovoljevanje gradnje (po prvem odstavku 5. člena GZ za enostaven objekt gradbeno dovoljenje ni potrebno), je iz navedenega treba izhajati pri presoji tožbenega ugovora, da je izpodbijano odločbo, ki jo je izdal inšpektor medobčinske inšpekcije, izdal nepristojni organ. To pa pomeni, da so glede na določbo drugega odstavka 8. člena GZ za inšpekcijski nadzor nad njegovo gradnjo (kot objekta, za katerega gradbeno dovoljenje ni predpisano) v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine pristojni občinski inšpektorji ali skupni občinski inšpektorji, ki delujejo v okviru skupne občinske uprave, na katere območju se objekt izvaja ali na katerem je objekt zgrajen.
Kolikor pa tožnica tožbene ugovore podaja tudi v smeri, da je do spremembe površine in/ali namembnosti spornega objekta prišlo po izdaji izpodbijane odločbe, pa sodišče takšne navedbe presoja kot pravno nerelevatne. Enako tudi toženkine navedbe, podane v smeri, da od začetka leta 2021 površina spornega objekta znaša več kot 40 m2. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) je namreč za odločitev pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje odločbe prvostopenjskega organa. Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe prvostopenjskega organa ne morejo vplivati.
Odlok o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji je bil v času izpodbijane odločbe ter tudi v času odločanja pritožbenega organa glede na predhodno navedeno obrazložitev Ustavnega sodišča RS v veljavi. To pomeni, da institut exceptio illegalis v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Dejanska nezmožnost izvršitve namreč pomeni, da v izreku naloženih obveznosti objektivno ne bi mogel izvršiti nihče, pod nobenimi pogoji. V obravnavani zadevi pa temu ni tako. Naloženih ukrepov s potekom časa, torej po koncu konkretne prireditve, res ni več mogoče izvesti, vendar pa bi jih tožnik glede na časovni vidik lahko (in celo moral) izvršiti na sami prireditvi na dan 30. 7. 2021.
Čeprav v predmetni zadevi ne gre za nevarno zemljino, so rezultati analize izkopane zemljine pokazali, da so preseganja mejnih vrednosti za svinec, kadmij, živo srebro, zato skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, izkop ni primeren za nasipavanje.
Obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za pravno ali fizično osebo, ki predeluje ali odstranjuje svoje odpadke ali odpadke drugih povzročiteljev po predpisanih postopkih, je določena v drugem odstavku 20. člena ZVO-1.
ZUP člen 135, 135/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIN člen 28.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - sklep o ustavitvi postopka - zavrženje tožbe - pravni interes
Izdaja sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka pomeni, da je ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa in je zato treba postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti ustaviti.
Ker torej tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka, so neupoštevne tožbene navedbe, da bi morala biti v njegovem izreku ugotovljena kršitev predpisa.
Odločba po tretjem odstavku 158. člena ZVO-1 ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč pomeni njena izdaja izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, (v tem primeru izrečenega) z dokončno, ne pa (še) pravnomočno odločbo inšpektorata.
inšpekcijski postopek - objekt za obveščanje in oglaševanje - protispisnost - neobrazložena odločba
Organ, ki inšpekcijski nadzor opravlja, mora v obrazložitvi svoje odločbe, s katero ugotovi kršitev predpisa in naloži inšpekcijski ukrep, navesti, zakaj posamezno fizično ali pravno osebo (glede na relevanten materialni predpis) šteje za inšpekcijskega zavezanca (214. člen ZUP) (to še zlasti, če stranka argumentirano ugovarja, da ni zavezanec).
Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se sporni objekt nahaja na meji med zemljiščema s parcelnima številkama ... in ..., obe k. o. Vič. Hkrati pa sodišče ugotavlja, da iz listin upravnega spisa (zemljiškoknjižni izpiski) izhaja, da se zemljišči s tema parcelnima številkama nahajata v katastrski občini 1721 Gradišče I. Gre za protispisnost v odločilnih dejstvih, to je v oznakah zemljiških parcel, s katerih mora tožnik odstraniti sporni objekt.
ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/10, 20/12, 157, 157/1, 157/1-1. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv člen 8, 8a. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 39.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - pomanjkljiva obrazložitev - kršitve pravil postopka
Med strankama je sporna določba dvanajstega odstavka 20. člena ZVO-1, po kateri morajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) v svojem imenu zagotavljati ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO, ki pa jo je treba razlagati v skladu z zahtevami Direktive o odpadkih. Sodišče sodi, da je razlaga, ki je skladna s pravom Unije, ta, da so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
oglaševanje - kmetijsko zemljišče - uporaba kmetijskih zemljišč
Postavitev oglaševalskega panoja in oglaševanje ni kmetijsko opravilo niti dejavnost, ki se izvaja z namenom opravljanja kmetijske dejavnost, ampak dejavnost oglaševanja.
Kmetijski inšpektor je bil po ugotovitvi, da se kmetijsko zemljišče uporablja v nasprotju z namenom, dolžan izreči inšpekcijski ukrep.
Ker je gradbena inšpektorica s prvostopenjskim sklepom ustavila inšpekcijski upravni postopek, ker je ocenila, da ni javnega interesa za njegovo vodenje oziroma nadaljevanje, s tem aktom ni bilo odločeno o zahtevi (ali interesu) stranke ali stranskega udeleženca. Zato tudi tožnik kot stranski udeleženec z odločitvijo inšpektorice o ustavitvi postopka ne more biti prizadet v svojem pravnem položaju in posledično tudi ni upravičen vložiti pritožbe zoper tak sklep. Zgolj zasebni interes tožnika, da bi se inšpekcijski postopek končal z naložitvijo obveznosti zavezancu, ne zadošča.
Ker v času tožnikove podaje predloga za odlog izvršbe izvršilni postopek v zvezi z inšpekcijsko odločbo še ni bil uveden (kar je med strankama nesporno), je bil tožnikov predlog tudi po presoji sodišča utemeljeno zavržen. Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi, kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje.
ZCes-1 člen 97, 97/2. ZUreP-2 člen 20. ZUS-1 člen 20, 20/1, 20/3, 28, 28/1, 31, 52.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - soglasje upravljalca javne ceste - nova dejstva in dokazi - nadomestna gradnja - tožbena novota - prekluzija
Tožnik je v tožbi razložil, zakaj toži, tj. zakaj šteje, da je akt nezakonit. Zato ni bilo zakonske podlage, da bi ga sodišče pozivalo, naj navaja še druga dejstva, tj., da soglasje upravljavca ceste ni bilo potrebno zaradi postavitve objekta v času, ko ceste ni bilo, oziroma druge okoliščine, zaradi katerih sedaj tožnik meni, da izpodbijani akt ni zakonit ali celo, da naj ugovarja procesne kršitve in zmotno uporabo predpisa. Če bi sodišče to storilo, bi prekoračilo zakonska pooblastila in s tem ravnalo v očitnem nasprotju s temeljno zahtevo o njegovi nepristranskosti v postopku.
Tožnik se je na poziv sodišča, da opredeli svojo pravno korist in pravni interes v oziru na to, da je bila izpodbijana odločba izvršena, odzval s pojasnilom, da je bilo njegovo vozilo ukradeno. Menil je, da je inšpektor zlorabil svoj položaj s tem, ko je ugotovil, da ni odstranil olja in drugih tekočin iz vozila.
Očitno je torej, da tožnik s tožbo ne bo varoval lastne pravice ali pravne koristi. Inšpektor je po izdaji izpodbijane odločbe ob pregledu opazil, da njegovega avta ni več na zemljišču. Sklenil je, da je bila odločba izvršena. To dejstvo pa pomeni, da tožnik ne potrebuje več pravnega varstva sodišča, ki ga je zahteval, saj ni prizadet v svoji pravici ali pravni koristi. Z drugimi besedami, tožnik nima več procesne legitimacije.
ZGO-1 člen 3, 3a, 3a/1, 8, 21, 21/1, 21/1-12.1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6. ZUP člen 238, 238/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Prvostopenjski organ objekta očitno ni štel za prefabrikat, zato mu tega v pozivih tožnikom ali v izpodbijani odločbi ni bilo treba posebej utemeljevati, ravno tako pa tožnikov ni bil dolžan pozivati na predložitev kakršnihkoli dokazil, ki bi se nanašala na takšno naravo spornega objekta. To pa seveda ne pomeni, da tožnika takšnih dokazil nista mogla predložiti sama. Ker sta bila z ugotovitvami in naziranji prvostopenjskega organa v postopku seznanjena, sta namreč imela možnost tudi, da še pred izdajo izpodbijane odločbe navajata dejstva in predlagata dokaze, s katerimi bi utemeljevala, da so ugotovitve in naziranja prvostopenjskega organa pomanjkljivi ali napačni. Še pred izdajo izpodbijane odločbe bi tako lahko uveljavljala in dokazovala tudi, da gre pri predmetnem objektu za t.im. prefabrikat in s tem v smislu za izjemo po drugem odstavku 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Ker s tem povezanih dejstev v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika nista navajala, tega pa tudi nista z ničemer obrazložila ali opravičila, v skladu z določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP takšnih, novih dejstev kot pritožbenih razlogov v postopku pred toženko ni bilo mogoče upoštevati, v skladu z določbo 52. člena ZUS-1 pa jih ne more upoštevati niti sodišče.
COVID-19 - inšpekcijski postopek - prepoved prodaje blaga - protiustavnost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis
Mogoče je ugotoviti, da je Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena URS, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Tudi Odlok je bil namreč sprejet na podlagi neustavne 4. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, v času odločanja sodišča pa je že prenehal veljati. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - zasebni interes - varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
V upravnem sporu, in sicer tako v rednem, kakor tudi v subsidiarnem upravnem sporu, že pojmovno ni mogoče zahtevati uvedbe inšpekcijskega postopka, ki ga je mogoče začeti le zaradi javnega interesa, ne pa zaradi varstva zasebnega interesa.
Za varstvo zasebnega interesa, za katerega si tožniki prizadevajo s tožbo, to je za varstvo zoper poseg v njihovo lastninsko pravico in z njenim uživanjem povezano pravico do zdravega življenjskega okolja, pa imajo tožniki na voljo drugo učinkovito sodno varstvo. In sicer je materialno varstvo teh pravic urejeno s pravili civilnega prava, sodno varstvo pa je zagotovljeno v civilnih postopkih pred sodišči splošne pristojnosti
Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 1, 5. ZZUOOP člen 16, 16-3. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. URS člen 49, 74, 74/1.
Ob upoštevanju razlogov odločbe Ustavnega sodišča in njene obvezne narave je mogoče ugotoviti, da je tudi Odlok začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena URS, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Tudi Odlok je bil namreč sprejet na podlagi neustavne 4. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, v času odločanja sodišča pa je že prenehal veljati. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba po drugi osebi - stroški izvršbe - pravica do izjave - obrazloženost odločbe
Prvostopenjski organ je s tem, ko je izpodbijani sklep oprl na dejstva in okoliščine, glede katerih tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni omogočil, da bi se o njih izjavil, kršil 9. člen ZUP, s tem pa bistveno kršil pravila postopka.
Prvostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu zgolj povzel specifikacijo računov pooblaščenega izvajalca, na tej podlagi pa tudi ugotovil in tožniku naložil povračilo stroškov izvršbe. Pri tem se prvostopenjski organ sam ni z ničemer opredelil do vsebine, obsega ali višine postavk iz predračunov, pač pa je te (povsem neobrazloženo) očitno priznal v celotni višini.
Tožnik je bil trikrat pozvan, da se o ugotovitvah prvostopenjskega organa izjavi. Vsakič mu je bil posredovan zapisnik o inšpekcijskem nadzoru oziroma o kontrolnem pregledu, ki se je vršil pred pozivom, iz teh zapisnikov pa izhajajo za ta primer relevantne ugotovitve oziroma okoliščine: opis objekta/ov, z njihovimi dimenzijami, lokacijo, nazadnje tudi s pravno opredelitvijo, da gre za manj zahteven objekt. Hkrati je bil tožnik vsakič pozvan, da organu sporoči, ali ima za objekt pridobljeno ustrezno upravno oziroma gradbeno dovoljenje. Po oceni sodišča je bil tožnik tako nedvomno seznanjen z ugotovitvami upravnega postopka, z za ta postopek relevantnimi dejstvi in okoliščinami, kot tudi z uspehom svojega dokazovanja.