inšpekcijski ukrep - ustna obravnava - ponovno zaslišanje strank in prič - pravica stranke do izjave
Uradna oseba mora na razpisano ustno obravnavo istočasno povabiti vse stranke postopka in jim na ta način omogočiti, da osebam, ki so zaslišane v dokazne namene, postavljajo vprašanja. Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi prek postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam) pomeni način uresničevanja načela zaslišanja stranke in zagotavlja stranki postopka pravico do izjave tudi do obremenilnih dokazov in prič, kar je pomembno tudi z vidika uresničevanja načela materialne resnice, ki nalaga, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Če stranka zaslišanim osebam ne more postavljati vprašanj, ker obvezna ustna obravnava ni bila razpisana, je ocenjevanje izvedenih dokazov in na tej podlagi sklepanje o pravno pomembnih dejstvih v upravnem postopku preuranjeno.
V upravnem postopku ne zadostuje le seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - varovalni pas ceste - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev objekta
Skupaj z zapisnikom o nadzoru je tožeča stranka prejela tudi fotografije obravnavane situacije, ki se nahajajo v spisih, iz le-teh pa je povsem jasno razvidno, da gre pri zadevnih objektih za samostojno postavljene oglasne panoje in ne za gradbiščno ograjo. Uspeti pa tožeča stranka tudi ne more, glede na določbe ZCes-1, s (prepoznim) ugovorom, da je oglasna površina enega od zadevnih objektov trenutno brez oglasa. Že iz teh navedb je namreč razvidno, da je objekt kot takšen očitno namenjen oglaševanju in da gre torej za objekt iz 39. točke 2. člena ZCes-1, za postavitev katerega morajo biti izpolnjeni vsi predpisani pogoji in za katere tožena stranka pravilno ugotavlja, da v konkretnem primeru niso podani.
inšpekcijski postopek - legalizacija objekta - predlog za podaljšanje roka - zavrženje vloge
Tožnica bi lahko pri inšpekcijskem organu vložila le vlogo za podaljšanje roka za izvršitev obveznosti, naložene z inšpekcijsko odločbo. Ne more pa pri inšpekcijskem organu vložiti zahteve za podaljšanje roka za legalizacijo objekta, saj to ne sodi v delovno področje inšpekcijskega organa.
GZ člen 106, 106/1, 106/2, 89, 89/1. ZUP člen 285.
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - uporaba materialnega prava
Glede na dejstvo, da je izvršba uvrščena v posebno poglavje GZ, kot je v posebno poglavje uvrščen inšpekcijski nadzor, je po mnenju sodišča zakonodajalec postopek izvršbe štel za poseben postopek, kot je tudi uporabil terminologijo v drugem in tretjem odstavku 106. člena GZ. Tudi ob uporabi analogije z določbami ZUP, po katerih je postopek izvršbe poseben postopek, urejen v samostojnem poglavju ZUP, postopka izvršbe ni šteti za nadaljevanje in del postopka inšpekcijskega nadzora. Organ je po mnenju sodišča za vodenje izvršilnega postopka pravilno uporabil materialne določbe GZ in ne ZGO-1.
Zakon kot primarno sredstvo izvršbe obveznosti inšpekcijskega ukrepa ne določa izvršbe po drugih osebah.
ZCes-1 člen 97, 97/1, 97/2, 97/3, 97/4, 97/5. Odlok o občinskih cestah v Mestni občini Ljubljana (2013) člen 12, 12/2.
ukrep občinskega inšpektorja - objekt za obveščanje in oglaševanje - varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas - veljavnost soglasja
Sodišče kot neutemeljene zavrača trditve tožnice, da v izpodbijani odločbi ni navedeno, do kdaj soglasje datumsko velja, saj to iz soglasja izhaja. Zavrača pa tudi ugovor, da tožnica ni bila opozorjena na posledice, kaj se bo zgodilo po preteku enega leta, kar bi bilo zanjo opozorilo, da mora pridobiti novo soglasje, saj predpisi toženki ne nalagajo, da skrbi za pravice drugih.
Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5. ZNB člen 39, 39/1.
ukrep tržnega inšpektorja - odlok - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - prepoved prodaje - ugotovitvena tožba
Ker specializirana trgovina z otroškim programom kot dejavnost po SKD (2008) ne obstaja, nobena trgovina ne more biti registrirana kot specializirana trgovina z otroškim programom.
Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) ni izrecno določal, da bi morala prodajalna, ki bi spadala pod izjeme od splošne prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev, še pred uveljavitvijo Odloka prodajati zgolj otroški program oz. v obravnavanem primeru zgolj otroško obutev. V skladu z načelom legalitete je tako ključno stanje na čas veljavnosti Odloka.
Zgolj dejstvo, da je morala tožnica omejiti svoj nabor izdelkov, ki jih je podajala v določenem obdobju, po presoji sodišča ne kaže na to, da ne gre za specializirano trgovino z otroškim programom. Ključno je, da je tožnica na dan nadzora, torej v času veljavnosti Odloka, prodajala zgolj otroške artikle (ostalo blago, ki se je sicer nahajalo v prodajalni, ni bilo predmet prodaje) in je torej svoje poslovanje v celoti prilagodila zahtevam iz Odloka. Da bi bilo v prodajalnah prepovedano že zgolj imeti (brez da bi bili na voljo za prodajo) katerekoli artikle, ki ne sodijo v „otroški program“, iz Odloka ne izhaja.
ZNB člen 39 39/1. ZZUOOP člen 16, 16/1, 16/1-3. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - COVID-19 - specializacija - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnica je na dan inšpekcijskega nadzora nesporno prodajala zgolj otroško obutev, dostop do ponudbe za odrasle pa je bil onemogočen. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ni izrecno določal, da bi morala prodajalna, ki bi spadala pod izjeme od splošne prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev, še pred uveljavitvijo Odloka prodajati zgolj otroški program oz. v obravnavanem primeru zgolj otroško obutev. V skladu z načelom legalitete je tako ključno stanje v času veljavnosti Odloka, ne pa siceršnje stanje.
Razlaga tožene stranke, da je „specializirana prodajalna z otroško opremo“ le tista trgovina, v kateri vsaj 50% blaga predstavlja otroška oprema (tudi tista, ki ni nujno potrebna za vrnitev otrok v šole), je v očitnem nasprotju z namenom določbe tretje alineje 5. člena Odloka, tj. v čim lažjem zagotavljanju nujno potrebne otroške opreme za vrnitev otrok v vrtce in šole ob hkratnem čim manjšem tveganju za širitev epidemije.
ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. ZZUOOP člen 16, 16/3. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 1, 5. ZUS-1 člen 64a.
Razlaga, da je „specializirana prodajalna z otroško opremo“ le tista trgovina, v kateri vsaj 50% blaga predstavlja otroška oprema (tudi tista, ki ni nujno potrebna za vrnitev otrok v šole), je v očitnem nasprotju z namenom določbe tretje alineje 5. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, tj. v čim lažjem zagotavljanju nujno potrebne otroške opreme za vrnitev otrok v vrtce in šole ob hkratnem čim manjšem tveganju za širitev epidemije.
ZZUOOP člen 16, 16/1, 16/1-3. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5-3. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. URS člen 125.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje blaga - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odločitev ustavnega sodišča - exceptio illegalis
Ob upoštevanju obvezne narave odločbe Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da je tudi Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji iz enakih razlogov, kot izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-155/20-24 z dne 7. 10. 2021, v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena Ustave, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.
ZZUOOP člen 16, 16/1, 16/1-3. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5-3. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. URS člen 125.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje blaga - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odločitev ustavnega sodišča - exceptio illegalis
Ob upoštevanju obvezne narave odločbe Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da je tudi Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji iz enakih razlogov, kot izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-155/20-24 z dne 7. 10. 2021, v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena Ustave, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - varovalni pas ceste - soglasje - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Organ pogodbe, sklenjene z A., d.d., tožniku skupaj z zapisnikom ni posredoval niti njene vsebine (vsaj v relevantnem delu) ni povzel v izpodbijani odločbi. Tožnik zato po presoji sodišča utemeljeno ugovarja, da je bilo v postopku kršeno načelo zaslišanja stranke (prvi odstavek 9. člena ZUP), saj je okoliščina, ki naj bi izhajala iz navedene pogodbe, bistvena za določitev inšpekcijskega zavezanca. S tem je organ kršil obveznost seznanitve inšpekcijskega zavezanca z vsemi relevantnimi dejstvi, na katere je oprta naložitev odstranitve objekta za oglaševanje, mednje pa šteje okoliščina, kdo in na kakšni podlagi šteje za inšpekcijskega zavezanca.
URS člen 49, 74, 74/1. ZZUOOP člen 16. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020) člen 1, 5.
Mogoče je ugotoviti, da je tudi Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena URS, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.
inšpekcijski postopek - delo na črno - prepoved opravljanja dela - poslovodna oseba - direktor družbe - pogodba o zaposlitvi - pogodba civilnega prava - elementi delovnega razmerja
Direktor je za drugega tožnika opravljal dela in opravila v okviru dejavnosti drugega tožnika, ta pa je dejavnost trgovine z rabljenimi poškodovanimi vozili, delo varjena piva in da je uporabljal tovorno vozilo v lasti drugega tožnika, ki pa je zanj plačeval račune, namenjene njegovi privatni rabi. Z izpodbijano odločbo se ugotavlja, da je drugi tožnik s tem, ko je A. A. omogočil delo brez pravne podlage in brez prijave v obvezna socialna zavarovanja, kršil prvo alinejo prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1.
Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5. ZNB člen 39, 39/1.
ukrep tržnega inšpektorja - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odlok - prepoved prodaje - ugotovitvena tožba
Ker specializirana trgovina z otroškim programom kot dejavnost po SKD (2008) ne obstaja, nobena trgovina ne more biti registrirana kot specializirana trgovina z otroškim programom.
Tožnica je na dan inšpekcijskega nadzora nesporno prodajala zgolj otroško obutev, dostop do ponudbe za odrasle pa je bil onemogočen. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) ni izrecno določal, da bi morala prodajalna, ki bi spadala pod izjeme od splošne prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev, še pred uveljavitvijo Odloka prodajati zgolj otroški program oz. v obravnavanem primeru zgolj otroško obutev. V skladu z načelom legalitete je tako ključno stanje na čas veljavnosti Odloka, ne pa siceršnje stanje.
Zgolj dejstvo, da je morala tožnica omejiti svoj nabor izdelkov, ki jih je podajala v določenem obdobju, po presoji sodišča ne kaže na to, da ne gre za specializirano trgovino z otroškim programom. Ključno je, da je tožnica na dan nadzora, torej v času veljavnosti Odloka, prodajala zgolj otroške artikle (ostalo blago, ki se je sicer nahajalo v prodajalni, ni bilo predmet prodaje) in je torej svoje poslovanje v celoti prilagodila zahtevam iz Odloka.
ZUP člen 290, 290/1, 292, 292/1. ZUreP-3 člen 159, 159/1, 166.
ukrep občinskega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - izvršljivost odločbe - komunalna oprema
Pojem „priključitev na javno kanalizacijsko omrežje“, kot izhaja iz izvršilnega naslova, je treba v tem primeru po presoji sodišča razlagati tako, da imata tožnika kot zavezanca dolžnost zagotoviti le izgradnjo ustreznega priključka na komunalno opremo. Za ugotovitev (ne)izvršljivosti odločbe z dne 19. 7. 2017 je torej pomembno ugotoviti, ali se lahko tožnika priključita na javno kanalizacijsko omrežje le na podlagi izgradnje posameznega priključka, ali pa morata dejansko opraviti posege, ki predstavljajo komunalno opremo, katero pa mora na podlagi zakona, zagotoviti toženka.
Legalizacija objekta oziroma pridobitev gradbenega dovoljenja za obravnavani objekt ni vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti zadeve, tj. ali so v zadevi podani pogoji za izrek ukrepa gradbenega inšpektorja. Bistveno je bilo namreč vprašanje, ali je objekt v času izdaje izpodbijane odločbe brez ustreznega gradbenega dovoljenja, kar je bil in je še. Če bo tožnik gradbeno dovoljenje pridobil, bo lahko pri pristojnem inšpekcijskem organu sprožil ustrezne postopke za zaključek inšpekcijskega postopka. Že na prvi pogled pa tudi ne gre za primer(e) iz 148. člena ZUP, kjer bi bila prekinitev postopka obvezna.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - obrazložitev akta - pomanjkljiva obrazložitev
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno katere dokaze glede inšpekcijskega nadzora je upravni organ pri izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe upošteval, niti ni razvidno, da bi se opredelil do pisne izjave, ki jo je tožnik dal 11. 7. 2019. Praktično je izpodbijani sklep brez obrazložitve. Nekoliko je navedeno napako želel korigirati organ druge stopnje v drugostopenjski obrazložitvi, pri čemer je navajal inšpekcijske nadzore, ki so bili opravljeni na podlagi izvršilnega naslova, vendar se je pa ob tem skliceval tudi na kontrolni pregled z dne 12. 9. 2019, iz katerega naj bi bilo ugotovljeno, da zavezanec ni v celoti izvršil naloženih obveznosti iz izvršilnega naslova, kar pa za obravnavano zadevo ni več relevantno, saj je bil izpodbijani sklep izdan 9. 8. 2019 in stranki odposlan 12. 8. 2019, navedeni kontrolni pregled pa je bil opravljen 12. 9. 2019, torej en mesec po izdaji izpodbijanega sklepa.
ZPDZC-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-6. ZUP člen 214, 214/1.
davčni inšpekcijski nadzor - delo na črno - zaposlovanje na črno - pravna kvalifikacija - nejasni razlogi - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe se kot pravna podlaga odločitve navajajo prvi odstavek 3. člena ZPDZC-1 (češ da gre za omogočanje dela na črno z elementi posredovanja delovne sile) oziroma 6. alineja prvega odstavka 5. člena istega zakona (češ da gre za omogočanje dela posamezniku ter nezakonito zaposlitev državljana tretje države). Pravna kvalifikacija ugotovljenih kršitev je do te mere nejasna, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Če se z izpodbijano odločbo prepoveduje opravljanje dela na črno zaradi ugotovljene kršitve po 3. členu ZPDZC-1, ni jasno, komu je bilo prepovedano opravljanje dela, saj se navaja zaimek ''mu'' (torej ali se to nanaša na tožnika ali na A. A. ali na koga tretjega). Če pa se z izpodbijano odločbo prepoveduje opravljanje dela posamezniku, zaposlenemu na črno, zaradi ugotovljene kršitve po 5. členu ZPDZC-1, potem je to tudi treba jasno zapisati, ob ustrezni navedbi pravne podlage za to.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pomožni objekt - gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - odločba o priglasitvi del - ustavitev gradnje - odstranitev objekta
Tribuna za gledalce ob nogometnem igrišču, zgrajena na način in v gabaritih iz izreka izpodbijane odločbe, ni pomožni objekt po določbah odlokov o določitvi pomožnih objektov v Občini Domžale, ki so veljali v času gradnje in vse do uveljavitve ZGO-1, saj tak objekt ne pomeni opreme parkov, otroških igrišč, rekreacijskih ter podobnih površin in objektov.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali - reja živali - zanemarjanje - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik po presoji sodišča utemeljeno opozarja, da nevarnost za življenje in zdravje ljudi ni bila izkazana, vendar pa je imela toženka podlago za uporabo skrajšanega postopka in izrek ustnega ukrepa v 92. členu ZVMS, po katerem ima uradni veterinar, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki jih ni mogoče odlagati, pravico brez prisotnosti pravne osebe ali posameznika, čigar poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so predmet nadzora oziroma njegove odgovorne osebe, opraviti pregled in izdati odločbo v skrajšanem postopku. V izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, sme uradni veterinar izdati tudi ustno odločbo na zapisnik, najpozneje v 8 dneh pa tudi pisno odločbo.