Sprejem ukrepa za zagotovitev odprave nepravilnosti pomeni, da se zavezancu naložijo ravnanja, ki naj jih opravi s ciljem vzpostavitve zakonitega stanja. Ker je ukrep usmerjen v odpravo razlogov, ki so povzročili nezakonitost, je ustrezen ukrep le tisti, ki je z izvršitvijo sposoben doseči zakonito delovanje zavezanca. Iz tega izhaja nadaljnja zahteva, da mora biti ukrep prilagojen naravi in dejanskim okoliščinam konkretne kršitve.
Izrek je določen, če je konkretiziran in je razvidno, kakšna obveznost je zavezancu naložena z inšpekcijskim ukrepom. Vsebina odločitve o obveznosti stranke mora biti formulirana tako, da je nedvomno izražena v dispozitivu, saj je le jasen in določen dispozitiv lahko izvršljiv. Iz izreka ni razvidno, katere in kako obsežne spremembe oziroma ukrepe, ki se nanašajo na njegovo delovanje, mora sprejeti tožnica, da bo glede na okoliščine, v katerih je do kršitve prišlo, za naprej odvrnila vsakršno možnost promocijskega umeščenja zdravstvene dejavnosti, zdravstvene storitve ali izvajalce zdravstvene dejavnosti.
Glede na izrecno zakonsko določbo, da promocijsko umeščanje izdelkov pomeni kakršnokoli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočanja, ki vključuje izdelek, storitev ali njuno blagovno znamko ali sklicevanje nanje, tako da se jih pokaže v programski vsebini, v zameno za plačilo ali podobno nadomestilo (17. točka 3. člena ZavMS), je treba za ugotovitev, da gre za promocijsko umeščanje, ugotoviti obstoj vseh zakonskih znakov opredeljenih za promocijsko umeščanje, torej tudi plačilo ali podobno nadomestilo. Šele po ugotoviti, da gre za promocijsko umeščanje izdelkov, sledi presoja ali je tako promocijsko umeščanje izjemoma dovoljeno (26. člen ZAvMS). Če ne gre za promocijsko umeščanje, pa je treba po presoji, ali in za katero vrsto (drugih) avdiovizualnih komercialnih sporočil gre (televizijsko oglaševanje, sponzoriranje, televizijsko prodajo), presojati morebitne posledice, če gre za nedovoljeno vrsto avdiovizualnih komercialnih sporočil (22. člen ZAvMS).
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - ničnost odločbe
Izpodbijana odločba bi bila po presoji sodišča nična, če se tožnik ne bi mogel priključiti na kanalizacijo, torej, če občina ne bi zagotovila komunalne opreme. Zakon namreč določa, da gradnjo komunalne opreme zagotavlja občina (prvi odstavek 156. člena ZUreP-2). Sodišče je zaključilo, da je komunalna oprema zgrajena, kar pomeni, da se tožnik nanjo lahko priključi in je torej inšpekcijska odločba izvršljiva.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 11, 11/1, 13, 13/2. ZUP člen 9, 142, 229, 237, 237/3, 237/3-2, 237/3-7. ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2.
inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - prepoved opravljanja delovnega procesa in uporabe sredstev - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - stranka v upravnem sporu - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku
Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljnih načel upravnega postopka. Vrhovno sodišče RS je v sklepu X Ips 326/2014 z dne 25. 11. 2015 sprejelo stališče, da možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. Vrhovno sodišče RS je hkrati opozorilo, da se pravica do izjavljanja ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve. Namen pravice do izjavljanja je namreč zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa. Na to odločitev pa, poleg pravno relevantnih dejstev, vpliva tudi odločitev, katere pravne norme bo upravni organ uporabil in kako jih bo razlagal.
ZGO-1 člen 152, 156a, 156a/1, 156a/1-4. ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršitev inšpekcijske odločbe - odlog izvršbe - ponovni predlog za odlog izvršbe - pravica do doma - stranka v upravnem sporu - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku - začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017 izhaja, da je presoja sorazmernosti posegov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov, sporna le v primeru vprašanja posega v pravico do doma, ne pa v primeru objektov, ki nimajo te funkcije. Tudi večkratni odlog izvršbe je Ustavno sodišče predvidelo le za te zadeve, ne pa za druge primere nelegalnih gradenj. V predmetni zadevi ni spora o tem, da objekt, na katerega se nanaša izrečeni inšpekcijski ukrep in za katerega je tožnik ponovno (drugič) predlagal odlog izvršitve njegove odstranitve, ni tožnikov dom. To, da je tožnik nanj navezan in ga koristi, pa mu tudi ne daje lastnosti doma.
inšpekcijski postopek - odvzem psa - zapuščena žival - vpis v centralni register psov - skrbnik živali - plačilo stroškov v zvezi z zapuščeno živaljo
Na podlagi 31. člena ZZZiv vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi drugače določeno. Na podlagi 31. točke 5. člena ZZZiv, ki opredeljuje vsebino pojma: ''zapuščena žival'' so zapuščene živali najdene, oddane ali odvzete živali razen prostoživečih živali. Med strankama pa ni sporno dejstvo, da je bil pes M. tožniku odvzet.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na kmetijskem zemljišču - čebelnjak - skladnost gradnje s prostorskim aktom - sprememba prostorskega akta
Tožnica ima prav, ko navaja, da je prvostopenjski organ v svoji odločitvi upošteval materialno pravo, veljavno v času izdaje izpodbijane odločbe, in ne materialno pravo, veljavno v času gradnje oziroma posega na kmetijsko zemljišče.
Zakon zastaranja vodenja inšpekcijskega postopka in izvršb v gradbenih zadevah ne določa. Razlog za takšno ureditev je v tem, da je izdajanje inšpekcijskih odločb in njihova izvršitev v javnem interesu. Javni interes za odstranitev nelegalno zgrajenih objektov ne preneha zgolj zaradi poteka časa, razen ko se tej okoliščini pridružijo tudi druge, ki vplivajo na presojo zakonitosti gradnje.
Predmetno zemljišče je dostopno vsem pod enakimi pogoji, torej z namenom prehoda med zasebnimi zemljišči, tožnik pa je s svojim posegom - postavitvijo leseno ovire, to onemogočil. V 10. točki 5. člena Odloka o splošnem redu v Mestni občini Slovenj Gradec je določeno, da je na območju občine prepovedano izvajati kakršnekoli posege na javnih površinah brez dovoljenja lastnika ali upravljalca. V zadevi ni sporno, da tožnik takšnega dovoljenja ni imel, zato je inšpektorica utemeljeno in pravilno izdala izpodbijano odločbo.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 60, 60/12.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - javna površina - soglasje
Ker so torej vsi v izreku izpodbijane odločbe navedeni objekti za oglaševanje postavljeni na občinskih javnih površinah, kjer jih je na podlagi dvanajstega odstavka 60. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljevanju OPN) in določb Odloka mogoče postaviti le z dovoljenjem občine, tega pa tožnik nesporno nima, je inšpektorica utemeljeno odredila njihovo odstranitev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odlog upravne izvršbe - pogoji za odlog upravne izvršbe
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki med strankami niti ni (več) sporno, to je, da B. B. živi v predmetnem nelegalnem prizidku ter da nima druge možnosti oziroma drugega primernega stanovanja (brunarica namreč ne predstavlja primernega stanovanja po merilih iz citiranega 10. člena SZ-1, saj nima kopalnice in notranjega stranišča), sodišče zaključuje, da je odločitev prvostopenjskega organa o odlogu izvršbe skladno s citirano prvo alinejo prvega odstavka 156.a člena ZGO-1 pravilna in zakonita.
GZ člen 82, 106, 106/1. ZGO-1 člen 152, 156a. URS člen 36, 36/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - odlog izvršbe - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - pravica do doma
Izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe, s katero se odloči, da zavezančeva obveznost izpolnitve še obstoji in je zato potrebna njena izvršitev na način in s sredstvi, določenimi v sklepu o dovolitvi izvršbe, predstavlja odločanje o vidiku obveznosti, o katerem še ni bilo in tudi ni moglo biti odločeno z izvršilnim naslovom, to je o njeni prisilni realizaciji, zaradi katere mora zavezanec dopustiti s tem povezane posege v svoje pravice (predvsem premoženjske). Ob tem je pomembno, da tudi teh posegov ni dolžan trpeti neomejeno, saj je pod pogoji iz 285. člena ZUP upravičen zahtevati, da se izvršba opravi na način in s sredstvom, ki sta zanj najmilejša, če se z njima doseže namen izvršbe. Iz tega pa izhaja, da se s sklepom o dovolitvi izvršbe odloča o pravici oziroma pravni koristi stranke izvršilnega postopka, ki zaradi izvršbe ne sme priti v slabši pravni položaj, kot je nujno potreben za dosego izpolnitve.
Ustavoskladnost in s tem uporaba 152. člena ZGO-1, ki je podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa, sta vezani na ureditev odloga izvršbe v 156.a členu istega zakona, kot je dopolnjena v 3. točki izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14. Povedano drugače: 152. člen ZGO-1 je skladen z ustavo, njegova uporaba pa zato dopustna, samo skupaj z ureditvijo iz 156.a člena ZGO-1, kot je do odprave ugotovljene neustavnosti dopolnjena z odločbo Ustavnega sodišča. Vložitev odloga zahteve za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1 je zato treba šteti za pravno sredstvo, ki je neločljivo povezano z izdajo odločbe na podlagi 152. člena ZGO-1. Morebitno vložitev tega pravnega sredstva je po presoji sodišča treba obravnavati kot nadaljevanje postopka, začetega na podlagi ZGO-1, torej v smislu prehodne določbe pravega odstavka 106. člena GZ in o njej odločiti z uporabo 156.a člena ZGO-1 na način, kot ga je določilo Ustavno sodišče RS.
Določba 82. člena GZ je vsebinsko enaka določbi 152. člena ZGO-1, določb, ki bi omogočale presojo sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma v okviru odloga izvršbe ali kako drugače, pa GZ nima. Z ustavno odločbo ugotovljena neustavnost se odpravlja šele z ureditvijo v Gradbenem zakonu (GZ-1), ki bo začel veljati 1. 6. 2022. Ta nova ureditev pa se bo na podlagi petega odstavka 128. člena GZ-1 uporabljala tudi v postopkih izvršbe, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega GZ-1, če inšpekcijski ukrep do začetka uporabe tega zakona še ne bo izvršen.
ZPDZC-1 člen 3. ZGD-1 člen 667. ObrZ člen 6, 7, 7/1.
tržna inšpekcija - delo na črno - obrtno dovoljenje - univerzalno pravno nasledstvo
Iz določb ObrZ po oceni sodišča nedvomno izhaja, da je obrtno dovoljenje izdano določeni fizični ali pravni osebi, ki je zanj zaprosila (ter za izdajo katerega morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji) in se na drugo pravno ali fizično osebo ne more prenesti (kar pravilno ugotavlja tudi tožnik). Že iz tega razloga ni mogoče slediti razlagi tožnika, da se je obrtno dovoljenje, izdano podjetniku posamezniku, preneslo kot pravica v okviru univerzalnega pravnega nasledstva na tožnika kot družbo z omejeno odgovornostjo, ne glede na generalno določbo 667. člena ZGD-1. Ta določba sicer omogoča podjetniku statusno preoblikovanje s prenosom podjetja med drugim na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja (kot v tem primeru) (prvi odstavek), s čimer preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s tem podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (drugi odstavek), vendar pa je ObrZ v tem primeru v razmerju do ZGD-1 (oziroma njegovih določb, ki se nanašajo na univerzalno pravno nasledstvo podjetnika) lex specialis. Ta namreč ureja področje pridobitve ter prenehanje obrtnega dovoljenja ter njihov vpis v obrtni register, ki ga ZGD-1 ne.
inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - (ne)izpolnjevanje pogojev - ugoditev tožbi - odprava odločbe - ustavitev inšpekcijskega postopka
Po presoji sodišča so pogoji za poveljnika ali operativnega vodjo v poklicni enoti najvišje kategorije določeni le v petem odstavku 13. člena ZGas, torej za tožnika, ki opravlja dela in naloge direktorja - poveljnika poklicne gasilske enote, ne velja pogoj opravljenega izobraževanja v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in opravljenega predpisanega strokovnega izpita.
Ker je tožena stranka izdala upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča, narava stvari to dopušča, relevantno dejansko stanje pa je med strankama nesporno, je sodišče sledilo predlogu tožnika in o zadevi odločilo meritorno, tako da je izpodbijano odločbo odpravilo. To pomeni, da je inšpekcijski postopek, ki ga je uvedel prvostopenjski organ, ustavljen.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ivančna Gorica (2013) člen 8, 11, 13, 28. ZVO-1 člen 149.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje - obvezen priklop na javno kanalizacijo - soglasje - pridobitev soglasja za priključitev
Da javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno oziroma da ni potekel rok, v katerem bi se moral tožnik priključiti na javno kanalizacijo, tožnik ne ugovarja. Zato je upravni organ pravilno ugotovil, da so stekli pogoji za obvezno priključitev na javno kanalizacijo in tožniku naložil, da pridobi soglasje za priključitev na javno kanalizacijo. Na podlagi vloge z dne 24. 12. 2015 je bil tožniku odmerjen komunalni prispevek. Naslednji korak tožnika v postopku priključitve objekta na javno kanalizacijo pa bi moral biti vložitev pisne vloge, da bi se lahko skladno s 13. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ivančna Gorica opravila priključitev objekta na javno kanalizacijo, ob pridobljenem soglasju in izpolnjenih vseh pogojih iz soglasja. Take vloge pa tožnik ni podal, zato mu je bilo to naloženo z izpodbijano odločbo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - pravna korist - pregled dokumentov postopka
Postopek se nanaša na nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (prvi odstavek 2. člena ZIN); kot tak je zato organiziran in se izvršuje zaradi varstva javnega interesa in se vodi po uradni dolžnosti. V postopku je lahko udeležen poleg zavezanca tudi stranski udeleženec, če so njegove pravice ali pravne koristi z ukrepi gradbenega inšpekcijskega nadzorstva prizadete, oziroma če obstaja določeno pravno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega postopka.
V skladu s sodno prakso mora prosilec verjetno izkazati, da ima od pregleda dokumentacije upravne zadeve neposredno (tedaj obstoječo ter ne morebitno ali bodočo) osebno korist (ter ne tujo ali javno), ki je oprta na zakon ali drug zakonit predpis (dejanska korist ne zadostuje). Sodišče ugotavlja, da tožnik ni konkretiziral, katere pravice so mu bile kršene z zatrjevanimi emisijami in v katerem civilnem oziroma upravnem postopku jih uveljavlja, niti ni navedel pridobitev katerih listin bi za to potreboval.
Na navedbe v tožbi, ki se ne nanašajo na izpodbijani upravni akt, temveč na sam izvršilni naslov, sodišče ni odgovorilo, saj sodišče odloči le o predmetu upravnega spora in ne more posegati na odločbe iz predhodnega upravnega postopka. Že v pritožbi zoper prvostopni upravni akt, izdan v izvršilnem upravnem postopku, pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe (izvršilnega naslova), ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena ZUP).
ZZdrI člen 15, 15/1, 15/1-7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - tožba v upravnem sporu - pravni interes - spor polne jurisdikcije - zavrženje tožbe
Tožba na odpravo prvostopenjske in drugostopenjske odločbe v obravnavanem primeru ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitilo pravice in pravne interese tožnika, saj je bilo v vmesnem času že vzpostavljeno stanje, ki ga slednji želi doseči z odpravo izpodbijanih odločb, kar pomeni, da njuna odprava ne bi imela (več) želenega učinka.
Upravni organ ne more izdati odločbe v isti upravni zadevi, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti (ne bis in idem; 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Ob upoštevanju predstavljenih neskladij oziroma nejasnosti izpodbijane odločbe sodišče ne more preizkusiti tožbenih očitkov, da je do takšnega ravnanja upravnega organa prišlo tudi v konkretni zadevi. Teh očitkov namreč ni mogoče preizkusiti, v kolikor ni jasno, ali je bila izpodbijana odločba sprejeta v istem upravnem (inšpekcijskem) postopku, v katerem je že bila izdana (in je tudi postala pravnomočna) inšpekcijska odločba z dne 4. 6. 1997, ali pa v novem upravnem (inšpekcijskem) postopku, ter v kolikor ni jasno, ali se izpodbijana odločba nanaša na isto nezakonito gradnjo, na katero se je že nanašala inšpekcijska odločba z dne 4. 6. 1997, ali pa na novo nezakonito gradnjo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - nenamenska raba
Po prvem odstavku 4. člena ZKZ je predpisano, da je kmetijska zemljišča treba upravljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Pri tem se je inšpektor oprl na svojo pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku. Tožniku ukrep ni bil izrečen zaradi onesnaževanje ali degradacije po šesti alineji b. točke 107. člena ZKZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZKZ, zato vprašanje onesnaženja, degradacije idr. zemljišča v tej zadevi ni relevantno.
Odlok o oglaševanju, obveščanju in usmerjevalnem sistemu v Občini Mozirje (2007) člen 3, 3/1, 5, 5/1, 8, 22/1. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - obrazložitev odločbe - zmotna uporaba materialnega prava
Obrazložitev odločbe mora pojasniti, zakaj je bila konkretna upravna zadeva rešena tako, kot je bilo odločeno v dispozitivu. Ker izrek odločbe ni utemeljen na pravnih podlagah, ki jih je organ navedel, izrek odločbe ne izhaja iz uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe se zato ne da preizkusiti.