upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - utemeljen razlog za dovolitev odloga izvršbe
Z odlogom izvršbe je omogočena nadaljnja raba objekta, dani čas pa je namenjen temu, da se objekt legalizira ali inšpekcijski zavezanec zagotovi drug prostor za opravljanje svoje dejavnosti.
ZGO-1 člen 152, 157, 158, 158/1, 158/1-2, 159, 159/2. ZUP člen 37, 37/1, 293, 293/1, 298, 298/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izločitev uradne osebe - razlogi za izločitev uradne osebe - pravno nasledstvo
Pri objektivnem merilu gre za presojo, ali bo uradna oseba v postopku zagotavljala uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njeno nepristranskost. Ključno merilo, ki ga je v zvezi z objektivnim testom treba uporabiti, je merilo okoliščin, ki narekujejo (opravičljivo) bojazen pristranskosti uradne osebe v konkretni zadevi. V tem pogledu je pomemben tudi vtis, ki si ga ustvari stranka, vendar ta ni nujno odločilen. Odločilno je, da je mogoče bojazen pristranskosti objektivno utemeljiti.
V postopkih, ki naj bi glede na svojo vsebino pri inšpektorici vzbudili odklonilni odnos do tožnice, tožnica ni nastopala kot stranka, to je kot oseba, ki bi tožnici kaj očitala in bi bila zato z njo v kakšnem posebnem osebnem razmerju, ki bil lahko zbujal dvom v njeno nepristranskost, temveč je v navedenih postopkih nastopala kot profesionalna pooblaščenka. Ne glede na zaupno razmerje, ki se sicer ustvari med stranko in odvetnikom, pa dejstvo, da je tožnica v navedenih postopkih nastopala kot profesionalna pooblaščenka, ne zbuja dvoma v inšpektoričino nepristranskost.
Izvršba, začeta s sklepom o dovolitvi izvršbe, se konča s prisilno izvršitvijo naložene obveznosti oziroma z ustavitvijo postopka, če zavezanec vmes sam izpolni obveznost. To se v tem primeru po povedanem ni zgodilo. Na drugačno presojo ne vpliva dejstvo, da je bila v letu 2013 v zemljiški knjigi izbrisana prepoved iz 2. točke prvega ostavka 158. člena ZGO-1 in da se glede na drugi odstavek 159. člena ZGO-1 ta prepoved sicer izbriše, ko je inšpekcijska odločba izvršena. Ta izbris, ki po povedanem nima podlage v izvršitvi inšpekcijske odločbe, sam po sebi nima učinka pravnomočnega zaključka izvršilnega postopka, saj za to ni nobene podlage v zakonu.
V obravnavani zadevi je tožnica kot partikularna pravna naslednica B. B. vstopila v njegov pravni položaj investitorja in s tem inšpekcijskega zavezanca, kar izhaja tudi iz vsebine kupoprodajne pogodbe, ki (kot ugotavlja prvostopenjski organ) v naravi vključuje tudi obravnavano nelegalno gradnjo. Tožnica zato zmotno uveljavlja, da je upravni organ s tem, ko jo je spoznal za novo zavezanko, posegel v pravnomočno inšpekcijsko odločbo.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - objekt za obveščanje in oglaševanje
Sodišče ugotavlja, da predmetni objekt - kovinska konstrukcija oglasnega panoja z vpetim oglasnim plakatom ne predstavlja nobenega izmed v citirani določbi prvega odstavka 3.č člena ZKZ naštetih objektov oziroma posegov v prostor, katerih gradnjo lahko lokalna skupnost dopusti v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih kmetijskih zemljišč, za kakršno gre v tem primeru. Sicer pa tožnica niti ne zatrjuje, da bi šlo v obravnavanem primeru za objekt oziroma poseg v prostor, ki bi bil namenjen kmetijski dejavnosti oziroma za objekt začasne narave oziroma za gospodarsko javno infrastrukturo, kot je opredeljeno v prej citiranih določbah 3.č člena ZKZ. To z drugimi besedami pomeni, da gradnja kovinske konstrukcije oglasnega panoja na kmetijskih zemljiščih ni dopustna.
inšpekcijski postopek - ukrep okoljskega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - uporabno dovoljenje - sorazmernost ukrepa
Načelo sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena ZIN je mogoče razumeti le tako, da inšpektor v primeru kršitve izbere za zavezanca najugodnejši ukrep med tistimi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in ukrepov ne sme izrekati arbitrarno in ne po prosti presoji mimo materialnega predpisa. Po 150. členu ZGO-1 je v zvezi z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja določen le ukrep prepovedi uporabe objekta (3. točka prvega odstavka 150. člena ZGO-1), zato se tožnica ne more sklicevati na to, da bi moral biti izrečen drug ukrep. V primeru kršitev gradbene zakonodaje je tehtanje (oceno) ukrepa opravil že zakonodajalec, ko je z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja predpisal le ukrep prepovedi uporabe, zato kršitev materialnega prava oziroma načela sorazmernosti ni podana.
inšpekcijski pregled - ukrepi inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa
ZCes-1, ki je začel veljati 1. 4. 2011, uporablja pa se od 1. 7. 2011, nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v območju državne ceste. To pomeni, da se obveznost pridobitve soglasja za objekte za obveščanje in oglaševanje iz 78. člena ZCes-1 lahko nanaša le na objekte, ki so bili postavljeni po uveljavitvi tega zakona. Zato tožnik za sporni objekt, ki je bil ob upoštevanju med strankama nespornih dejstev postavljen v letu 2001, po presoji sodišča ne potrebuje soglasja DRSI.
inšpekcijski postopek - pogoji za opravljanje zdravstvene dejavnosti - dovoljenje ministrstva - prepoved opravljanja določenih zdravstvenih dejavnosti
Prepovedano je opravljanje tistih zdravstvenih dejavnosti, za katera tožnica ni imela dovoljenja v času izdaje izpodbijane odločbe, a jih je obenem na svoji spletni strani ponujala.
inšpekcijsko nadzorstvo - delo na črno - prepoved dela na črno - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - kontradiktornost - načelo materialne resnice
Glede na dejstvo, da je tožeča stranka v pritožbenem roku zoper zapisnik podala navedbe, s katerimi je zatrjevala, da so bili delavci, ki so sicer nesporno opravljali prevoze z njenimi vozili, v kritičnem času zaposleni v družbi, s katero je imela tožeča stranka sklenjeno pogodbo o najemu vozil, obenem pa tudi izkazala, da med samim postopkom nadzora z navedeno družbo in niti z delavcem ni uspela stopiti v kontakt, da bi lahko navedeno sama preverila, je bil po presoji sodišča upravni organ dolžan raziskati dejansko stanje in delavcu tudi omogočiti možnost izjave o navedbah tožeče stranke.
ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršilni naslov - sklep o dovolitvi izvršbe - predlog za odlog izvršbe
S tem, ko predlogu tožeče stranke za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti v izvršilnem naslovu ne odloži, ni pa bilo s tem odločeno o obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, se ne spreminja in zato v pravico, obveznost oziroma pravno korist tožeče stranke s predmetno odločitvijo ni poseženo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nezahteven objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - materialna izčrpanost pravnih sredstev
Glede na določbe 2. in 3. točke 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost sta prvostopenjski in drugostopenjski organ pravilno presodila, da se obravnavani objekti, ki po višini ne presegajo 2,2 m oziroma 1,5 m, po predpisih veljavnih v času gradnje (2011) in izdaje prvostopenjske odločbe (2012), štejejo za nezahtevne objekte. Za nezahtevne objekte, pa je bilo treba na podlagi prvega odstavka 3. člena ZGO-1 pred gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker med strankama ni sporno, da za navedene objekte tožnik v času gradnje in izdaje izpodbijane odločbe ni pridobil gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, zato so bili podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 152. člena ZGO-1.
ZCes-1 člen 97, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 155, 155/1.
postavitev objekta za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - poseg v varovalni pas občinske ceste - soglasje k posegu v varovalni pas občinske ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje upravljalca javne ceste - retroaktivna uporaba zakona - načelo prepovedi retroaktivne uporabe zakona
Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne smejo imeti učinka za nazaj. Nepravilno je stališče tožene stranke, da za odločanje zadošča že, če se uporabi v času odločanja veljavni predpis. ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu občinske ceste. Zaradi tega je za presojo zakonitosti postavitve tožnikovega objekta za oglaševanje v varovalnem pasu občinske ceste treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to pa je ZJC in ne kasnejši ZCes-1.
Upravni organ je pravilno ugotovil, da izvedena dela predstavljajo rekonstrukcijo objekta, saj povečanje objekta za dodatno nadstropje, nova dvokapna streha in prizidava dela objekta, pri čemer se je povečala tlorisna površina in spremenil zunanji izgled, vključno s konstrukcijskimi elementi, predstavljajo poseg v konstrukcijo obstoječega objekta in ne zgolj njegovo vzdrževanje. Pri tem ne gre za odstranitev objekta po 7.4 točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1, saj se po odstranitvi jugozahodnega dela objekta ni vzpostavilo prejšnje stanje, ampak se je pri ponovni gradnji navedenega dela celoten objekt po površini povečal.
inšpekcijski ukrep - ukrep občinskega inšpektorja - poseg v cestno telo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Na naroku za glavno obravnavo je tožnik na fotografijah, ki so del upravnega spisa zadeve (priloga dopisa z 19. 9. 2018 in priloga zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu s 24. 9. 2018), pokazal, na katerem delu predmetne občinske poti je odstranil fini asfalt ter ponovno poudaril, da je šlo za odstranitev v dolžini 8 m in širini na začetku 10 cm, v 8 m pa je bila širina 0 cm.
Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe ni razvidno, kako je inšpekcijski organ prišel do zaključka, da je tožnik odstranil "cca 20 m asfalta“, niti tega sodišče ne more preveriti na podlagi podatkov upravnega spisa zadeve, zato je utemeljen tožnikov ugovor nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
EZ-1 člen 365, 365/5, 375, 375/5, 431, 431/1, 431/1-4, 432. ZUP člen 8. ZIN člen 29, 29/1.
električna energija - naprava za proizvodnjo električne energije - električna energija, proizvedena iz sončne elektrarne - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - glavna obravnava - inšpekcijski pregled - gotovost - inšpekcijski ogled
Tožnik ne nasprotuje ugotovitvi, da je bilo nameščeno 163 fotonapetostnih modulov in ne 155, kot izhaja iz deklaracije in izdanih dovoljenj in na podlagi česar je bila tožniku dodeljena podpora, vendar zatrjuje, da ti moduli niso bili priključeni v elektroenergetsko omrežje. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka postopka nadzora, v delu, ki se nanaša na ogled proizvodne naprave, ni izvedla skladno s postopkovnimi pravili. Posledično je dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba, obremenjeno z dvomom o resničnosti.
EZ-1 člen 365, 365/5, 375, 375/1, 375/5, 422, 422/2. ZUP člen 8.
električna energija - naprava za proizvodnjo električne energije - električna energija, proizvedena iz sončne elektrarne - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - glavna obravnava - gotovost
Tožnik upravičeno opozarja, da tožena stranka v postopku nadzora, ko je opravila ogled, ni z gotovostjo ugotovila relevantnega dejanskega stanja. Za odločitev relevantne okoliščine je treba ugotoviti s stopnjo gotovosti, na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, ko tako določa zakon.
Tožena stranka je odločbo oprla zgolj na dejstvo, da moduli so in na domnevo, da bi lahko proizvodna naprava s takšnimi katakteistikami presegla neto nazivno moč iz deklaracije. Iz obrazložitve odločbe pa ne izhaja popolno ugotovljeno dejansko stanje, ki mora biti ugotovljeno s stopnjo gotovosti.
ZVO-1 člen 3, 157, 157a. Uredba o odpadkih (2022) člen 3, 3/1, 3/1-3.
odpadki - ravnanje z odpadki - posest odpadkov - zahtevek za povrnitev škode
V inšpekcijskem postopku je bistveno, da inšpektor ugotovi, kdo je zavezanec, torej stranka, proti kateri teče postopek. V ta namen ima inšpektor na razpolago vse procesne inštitute ZUP (subsidiarna uporaba), da določi zavezanca pravilno. Inšpektor ima poleg pooblastil po ZUP tudi posebna pooblastila po ZIN.
V upravnem postopku, tudi v inšpekcijskem postopku, je odgovornost za pravilno ugotovitev dejanskega stanja predvsem na organu, ne glede na dokazno breme iz 140. člena ZUP.
ZGO-1 člen 3, 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 6. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3, 10.
inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odstranitev reklamnih panojev - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje
Soglasje pristojnega organa za postavitev oglasnih panojev mora biti veljavno oziroma po vsebini takšno, da iz njega izvirajo pravne poseldice. Ker je bilo soglasje izdano s pogojem, da se uredi služnost, do sklenitve takšne služnostne pogodbe pa ni prišlo, izdano soglasje in dovoljenje ni povzročilo pravnih posledic. Zaradi navedenega pa ni moč šteti obravnavanih objektov kot enostavnih. Četudi bi navedena objekta izpolnjevala vse ostale pogoje za enostavna objekta, jih glede na izrecne določbe v zvezi z nujno izgraditvijo v varovalnem pasu avtoceste brez veljavnega soglasja DARS d.d. za takšno postavitev ni moč šteti za enostavna objekta.
ukrep inšpektorja - ukrep inšpektorja za okolje - začasna odredba ZUS-1 - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Na tožnikovo zahtevo sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se mu z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank (drugi odstavek 32. člena ZUS-1).
Gre za nujen ukrep, s katerim sodišče za določen čas odloži izvršitev dokončnega upravnega akta (tako imenovana odložitvena, neprava ali suspenzivna začasna odredba). Namenjena je le zadržanju izpodbijanega akta, s katerim je bila zadeva vsebinsko rešena in stranki naložena določena obveznost. To pomeni, da je odložitveno začasno odredbo mogoče izdati le, če je v upravnem sporu izpodbijana odločba, katere odložitev se zahteva.
Drugače pa je s podrednimi tožbenimi zahtevki. Tožnik namreč predlaga zadržanje odločbe inšpektorja za okolje in ne zadržanje izpodbijanega sklepa. Začasna odredba se torej nanaša na drugo pravno razmerje; le-to pa ni predmet podrednih tožbenih zahtevkov. V tem pogledu niso podani zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-4, 3/1-17, 3/1-18, 3/1-25. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB2) (2009) člen 9, 9-17b.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - ustavitev gradnje - enostaven objekt - obrazloženost odločbe
Tožnik utemeljeno ugovarja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Iz njene obrazložitve namreč ne izhajajo konkretne ugotovitve organa v postopku o načinu izvedbe predmetnih visokih gred, na podlagi katerih bi bilo mogoče ob upoštevanju relevantnih določb GZ in Uredbe o razvrščanju objektov (Uredba) presoditi, ali (sploh) predstavjajo enostaven objekt oziroma drug objekt po GZ in Uredbi oziroma nedovoljen poseg na tem zemljišču ob upoštevanju veljavnega občinskega prostorskega akta.