ZVZD-1 člen 19, 19-7. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
epidemija - COVID-19 - blagajniško poslovanje - varnost in zdravje pri delu - obrazložitev upravne odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Pritrditi je tožnici, da v času izdaje odločbe noben zakonski ali podzakonski predpis ni določal tipa maske, ki jo mora delodajalec zagotavljati delavcem, prav tako niso bile z nobenim predpisom določene mere fizične zaščite s pregrado. Tožena stranka v svoji odločbi ne obrazloži, v katerem predpisu je določen strandard zaščitne maske in fizične ovire, ki ga tožnik ne izpolnjuje.
ZSMKR člen 12, 12/2, 12/5. Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic člen 3, 3/1, 3/2.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved prometa z živili
Iz 3. člena Direktive 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic jasno izhaja, da države članice lahko predpišejo, da je dovolj vpis v sortne liste, v kateri od držav članic, česar pa slovenski zakonodajalec ni storil. Šele v primeru, da bi slovenski zakonodajalec na tak način prenesel direktno v notranji pravni red, bi se tožeča stranka lahko uspešno sklicevala, da sta sortni listi vpisani v italijanski seznam sortnih list in da to zadošča za trženje tudi v Republiki Sloveniji.
ZZDej člen 3a, 83a, 83a/8, 83a/8-3. ZZdrI člen 18.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - prepoved opravljanja določenih zdravstvenih dejavnosti - dovoljenje za opravljanje dejavnosti
Tožeča stranka kot izvajalec storitev medicinskega postopka TPM, bi morala pridobiti dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, česar pa ni storila, zato je tožena stranka pravilno odredila prepoved opravljanja zdravstvene dejavnosti.
Tožnik zatrjuje, da izvršba s prisilitvijo, torej z denarno kaznijo, ni potrebna, ker je obveznost izpolnil. Ker pa organa obeh stopenj na te tožnikove navedbe nista argumentirano odgovorila, sodišče izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Sodišče je pri presoji strokovnih izvidov komisije poskuševalcev zadržano in presoja predvsem postopkovne nepravilnosti jemanja in ocenjevanja vzorcev. Komisija poskuševalcev je namreč sestavljena iz devetih certificiranih poskuševalcev, kar po mnenju sodišča v najvišji meri zagotavlja objektivnost podanih ocen.
ZVO-1 člen 149, 156, 156/1, 157. Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (2017) člen 13. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 18. Uredba o odpadkih (2015) člen 3, 3/1, 3/1-11.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže
Sodišče ugotavlja, da je v izpodbijani odločbi prvostopenjski organ zaključil, da je tožnica kot izvajalka javne službe dolžna družbam za ravnanje z odpadno embalažo oddati vso embalažo, ki je zbrana kot ločeno zbrana frakcija, ne da bi, na kar s svojimi ugovori opozarja tožnica v tožbi (in kar je smiselno ugovarjala tudi v upravnem postopku), predhodno ugotovil oziroma obrazložil, kaj je v obravnavanem primeru šteti za ločeno zbrano frakcijo. Navedena okoliščina pa se v konkretnem primeru pokaže kot ključna, ker tožnica ne trdi, da nima odpadkov, pač pa, da nima ločeno zbranega odpadka s klasifikacijsko številko 15 01 01 (papirnata in kartonska embalaža).
inšpekcijski ukrep - ukrep občinskega inšpektorja - odvajanje odpadnih voda - inšpekcijski zavezanec - poseben ugotovitveni postopek - zaslišanje strank
V predmetni zadevi niso bili izpolnjeni zakonsko določeni pogoji iz 144. člena ZUP za skrajšani ugotovitveni postopek, marveč bi moral prvostopenjski organ izvesti poseben ugotovitveni postopek na podlagi 145. člena ZUP, v katerem bi moral stranki zagotoviti vsa procesna varstva. Posledično tudi dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno. Tožnik upravičeno graja dokazno oceno inšpekcijskega organa, saj svoje odločitve v konkretni zadevi ni oprl le na ugotovljena dejstva in dokaze, ki jih je navedel in predložil tožnik, marveč tudi na izpovedbo prič v drugem upravnem postopku, z vsebino katerih pa se je tožnik lahko seznanil šele s prejemom izpodbijane odločbe.
Izpodbijana odločba ne ustreza standardu obrazloženosti v smislu 214. člena ZUP. Prvostopenjski organ namreč upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, o katerih je bil obveščen, pri izbiri ukrepov ni opravil konkretizirane presoje z vidika načela sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena ZIN, ki bi utemeljevala naložitev ukrepov tožnici ter ni pojasnil tehtanja okoliščin iz tretjega odstavka 7. člena ZIN, ki jih je upošteval pri določitvi izpolnitvenega roka za prostovoljno izvršitev odločbe, kot izhaja iz izreka prvostopenjske odločbe. Odločba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je posledično ni mogoče materialnopravno preizkusiti.
Sprejem ukrepa za zagotovitev odprave nepravilnosti pomeni, da se zavezancu naložijo ravnanja, ki naj jih opravi s ciljem vzpostavitve zakonitega stanja. Ker je ukrep usmerjen v odpravo razlogov, ki so povzročili nezakonitost, je ustrezen ukrep le tisti, ki je z izvršitvijo sposoben doseči zakonito delovanje zavezanca. Iz tega izhaja nadaljnja zahteva, da mora biti ukrep prilagojen naravi in dejanskim okoliščinam konkretne kršitve.
Izrek je določen, če je konkretiziran in je razvidno, kakšna obveznost je zavezancu naložena z inšpekcijskim ukrepom. Vsebina odločitve o obveznosti stranke mora biti formulirana tako, da je nedvomno izražena v dispozitivu, saj je le jasen in določen dispozitiv lahko izvršljiv. Iz izreka ni razvidno, katere in kako obsežne spremembe oziroma ukrepe, ki se nanašajo na njegovo delovanje, mora sprejeti tožnica, da bo glede na okoliščine, v katerih je do kršitve prišlo, za naprej odvrnila vsakršno možnost promocijskega umeščenja zdravstvene dejavnosti, zdravstvene storitve ali izvajalce zdravstvene dejavnosti.
Glede na izrecno zakonsko določbo, da promocijsko umeščanje izdelkov pomeni kakršnokoli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočanja, ki vključuje izdelek, storitev ali njuno blagovno znamko ali sklicevanje nanje, tako da se jih pokaže v programski vsebini, v zameno za plačilo ali podobno nadomestilo (17. točka 3. člena ZavMS), je treba za ugotovitev, da gre za promocijsko umeščanje, ugotoviti obstoj vseh zakonskih znakov opredeljenih za promocijsko umeščanje, torej tudi plačilo ali podobno nadomestilo. Šele po ugotoviti, da gre za promocijsko umeščanje izdelkov, sledi presoja ali je tako promocijsko umeščanje izjemoma dovoljeno (26. člen ZAvMS). Če ne gre za promocijsko umeščanje, pa je treba po presoji, ali in za katero vrsto (drugih) avdiovizualnih komercialnih sporočil gre (televizijsko oglaševanje, sponzoriranje, televizijsko prodajo), presojati morebitne posledice, če gre za nedovoljeno vrsto avdiovizualnih komercialnih sporočil (22. člen ZAvMS).
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - ničnost odločbe
Izpodbijana odločba bi bila po presoji sodišča nična, če se tožnik ne bi mogel priključiti na kanalizacijo, torej, če občina ne bi zagotovila komunalne opreme. Zakon namreč določa, da gradnjo komunalne opreme zagotavlja občina (prvi odstavek 156. člena ZUreP-2). Sodišče je zaključilo, da je komunalna oprema zgrajena, kar pomeni, da se tožnik nanjo lahko priključi in je torej inšpekcijska odločba izvršljiva.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 11, 11/1, 13, 13/2. ZUP člen 9, 142, 229, 237, 237/3, 237/3-2, 237/3-7. ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2.
inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - prepoved opravljanja delovnega procesa in uporabe sredstev - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - stranka v upravnem sporu - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku
Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljnih načel upravnega postopka. Vrhovno sodišče RS je v sklepu X Ips 326/2014 z dne 25. 11. 2015 sprejelo stališče, da možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. Vrhovno sodišče RS je hkrati opozorilo, da se pravica do izjavljanja ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve. Namen pravice do izjavljanja je namreč zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa. Na to odločitev pa, poleg pravno relevantnih dejstev, vpliva tudi odločitev, katere pravne norme bo upravni organ uporabil in kako jih bo razlagal.
ZGO-1 člen 152, 156a, 156a/1, 156a/1-4. ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršitev inšpekcijske odločbe - odlog izvršbe - ponovni predlog za odlog izvršbe - pravica do doma - stranka v upravnem sporu - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku - začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017 izhaja, da je presoja sorazmernosti posegov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov, sporna le v primeru vprašanja posega v pravico do doma, ne pa v primeru objektov, ki nimajo te funkcije. Tudi večkratni odlog izvršbe je Ustavno sodišče predvidelo le za te zadeve, ne pa za druge primere nelegalnih gradenj. V predmetni zadevi ni spora o tem, da objekt, na katerega se nanaša izrečeni inšpekcijski ukrep in za katerega je tožnik ponovno (drugič) predlagal odlog izvršitve njegove odstranitve, ni tožnikov dom. To, da je tožnik nanj navezan in ga koristi, pa mu tudi ne daje lastnosti doma.
inšpekcijski postopek - odvzem psa - zapuščena žival - vpis v centralni register psov - skrbnik živali - plačilo stroškov v zvezi z zapuščeno živaljo
Na podlagi 31. člena ZZZiv vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi drugače določeno. Na podlagi 31. točke 5. člena ZZZiv, ki opredeljuje vsebino pojma: ''zapuščena žival'' so zapuščene živali najdene, oddane ali odvzete živali razen prostoživečih živali. Med strankama pa ni sporno dejstvo, da je bil pes M. tožniku odvzet.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na kmetijskem zemljišču - čebelnjak - skladnost gradnje s prostorskim aktom - sprememba prostorskega akta
Tožnica ima prav, ko navaja, da je prvostopenjski organ v svoji odločitvi upošteval materialno pravo, veljavno v času izdaje izpodbijane odločbe, in ne materialno pravo, veljavno v času gradnje oziroma posega na kmetijsko zemljišče.
Zakon zastaranja vodenja inšpekcijskega postopka in izvršb v gradbenih zadevah ne določa. Razlog za takšno ureditev je v tem, da je izdajanje inšpekcijskih odločb in njihova izvršitev v javnem interesu. Javni interes za odstranitev nelegalno zgrajenih objektov ne preneha zgolj zaradi poteka časa, razen ko se tej okoliščini pridružijo tudi druge, ki vplivajo na presojo zakonitosti gradnje.
Predmetno zemljišče je dostopno vsem pod enakimi pogoji, torej z namenom prehoda med zasebnimi zemljišči, tožnik pa je s svojim posegom - postavitvijo leseno ovire, to onemogočil. V 10. točki 5. člena Odloka o splošnem redu v Mestni občini Slovenj Gradec je določeno, da je na območju občine prepovedano izvajati kakršnekoli posege na javnih površinah brez dovoljenja lastnika ali upravljalca. V zadevi ni sporno, da tožnik takšnega dovoljenja ni imel, zato je inšpektorica utemeljeno in pravilno izdala izpodbijano odločbo.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 60, 60/12.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - javna površina - soglasje
Ker so torej vsi v izreku izpodbijane odločbe navedeni objekti za oglaševanje postavljeni na občinskih javnih površinah, kjer jih je na podlagi dvanajstega odstavka 60. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljevanju OPN) in določb Odloka mogoče postaviti le z dovoljenjem občine, tega pa tožnik nesporno nima, je inšpektorica utemeljeno odredila njihovo odstranitev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odlog upravne izvršbe - pogoji za odlog upravne izvršbe
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki med strankami niti ni (več) sporno, to je, da B. B. živi v predmetnem nelegalnem prizidku ter da nima druge možnosti oziroma drugega primernega stanovanja (brunarica namreč ne predstavlja primernega stanovanja po merilih iz citiranega 10. člena SZ-1, saj nima kopalnice in notranjega stranišča), sodišče zaključuje, da je odločitev prvostopenjskega organa o odlogu izvršbe skladno s citirano prvo alinejo prvega odstavka 156.a člena ZGO-1 pravilna in zakonita.
GZ člen 82, 106, 106/1. ZGO-1 člen 152, 156a. URS člen 36, 36/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - odlog izvršbe - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - pravica do doma
Izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe, s katero se odloči, da zavezančeva obveznost izpolnitve še obstoji in je zato potrebna njena izvršitev na način in s sredstvi, določenimi v sklepu o dovolitvi izvršbe, predstavlja odločanje o vidiku obveznosti, o katerem še ni bilo in tudi ni moglo biti odločeno z izvršilnim naslovom, to je o njeni prisilni realizaciji, zaradi katere mora zavezanec dopustiti s tem povezane posege v svoje pravice (predvsem premoženjske). Ob tem je pomembno, da tudi teh posegov ni dolžan trpeti neomejeno, saj je pod pogoji iz 285. člena ZUP upravičen zahtevati, da se izvršba opravi na način in s sredstvom, ki sta zanj najmilejša, če se z njima doseže namen izvršbe. Iz tega pa izhaja, da se s sklepom o dovolitvi izvršbe odloča o pravici oziroma pravni koristi stranke izvršilnega postopka, ki zaradi izvršbe ne sme priti v slabši pravni položaj, kot je nujno potreben za dosego izpolnitve.
Ustavoskladnost in s tem uporaba 152. člena ZGO-1, ki je podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa, sta vezani na ureditev odloga izvršbe v 156.a členu istega zakona, kot je dopolnjena v 3. točki izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14. Povedano drugače: 152. člen ZGO-1 je skladen z ustavo, njegova uporaba pa zato dopustna, samo skupaj z ureditvijo iz 156.a člena ZGO-1, kot je do odprave ugotovljene neustavnosti dopolnjena z odločbo Ustavnega sodišča. Vložitev odloga zahteve za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1 je zato treba šteti za pravno sredstvo, ki je neločljivo povezano z izdajo odločbe na podlagi 152. člena ZGO-1. Morebitno vložitev tega pravnega sredstva je po presoji sodišča treba obravnavati kot nadaljevanje postopka, začetega na podlagi ZGO-1, torej v smislu prehodne določbe pravega odstavka 106. člena GZ in o njej odločiti z uporabo 156.a člena ZGO-1 na način, kot ga je določilo Ustavno sodišče RS.
Določba 82. člena GZ je vsebinsko enaka določbi 152. člena ZGO-1, določb, ki bi omogočale presojo sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma v okviru odloga izvršbe ali kako drugače, pa GZ nima. Z ustavno odločbo ugotovljena neustavnost se odpravlja šele z ureditvijo v Gradbenem zakonu (GZ-1), ki bo začel veljati 1. 6. 2022. Ta nova ureditev pa se bo na podlagi petega odstavka 128. člena GZ-1 uporabljala tudi v postopkih izvršbe, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega GZ-1, če inšpekcijski ukrep do začetka uporabe tega zakona še ne bo izvršen.
ZPDZC-1 člen 3. ZGD-1 člen 667. ObrZ člen 6, 7, 7/1.
tržna inšpekcija - delo na črno - obrtno dovoljenje - univerzalno pravno nasledstvo
Iz določb ObrZ po oceni sodišča nedvomno izhaja, da je obrtno dovoljenje izdano določeni fizični ali pravni osebi, ki je zanj zaprosila (ter za izdajo katerega morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji) in se na drugo pravno ali fizično osebo ne more prenesti (kar pravilno ugotavlja tudi tožnik). Že iz tega razloga ni mogoče slediti razlagi tožnika, da se je obrtno dovoljenje, izdano podjetniku posamezniku, preneslo kot pravica v okviru univerzalnega pravnega nasledstva na tožnika kot družbo z omejeno odgovornostjo, ne glede na generalno določbo 667. člena ZGD-1. Ta določba sicer omogoča podjetniku statusno preoblikovanje s prenosom podjetja med drugim na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja (kot v tem primeru) (prvi odstavek), s čimer preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s tem podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (drugi odstavek), vendar pa je ObrZ v tem primeru v razmerju do ZGD-1 (oziroma njegovih določb, ki se nanašajo na univerzalno pravno nasledstvo podjetnika) lex specialis. Ta namreč ureja področje pridobitve ter prenehanje obrtnega dovoljenja ter njihov vpis v obrtni register, ki ga ZGD-1 ne.