inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - (ne)izpolnjevanje pogojev - ugoditev tožbi - odprava odločbe - ustavitev inšpekcijskega postopka
Po presoji sodišča so pogoji za poveljnika ali operativnega vodjo v poklicni enoti najvišje kategorije določeni le v petem odstavku 13. člena ZGas, torej za tožnika, ki opravlja dela in naloge direktorja - poveljnika poklicne gasilske enote, ne velja pogoj opravljenega izobraževanja v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in opravljenega predpisanega strokovnega izpita.
Ker je tožena stranka izdala upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča, narava stvari to dopušča, relevantno dejansko stanje pa je med strankama nesporno, je sodišče sledilo predlogu tožnika in o zadevi odločilo meritorno, tako da je izpodbijano odločbo odpravilo. To pomeni, da je inšpekcijski postopek, ki ga je uvedel prvostopenjski organ, ustavljen.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ivančna Gorica (2013) člen 8, 11, 13, 28. ZVO-1 člen 149.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje - obvezen priklop na javno kanalizacijo - soglasje - pridobitev soglasja za priključitev
Da javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno oziroma da ni potekel rok, v katerem bi se moral tožnik priključiti na javno kanalizacijo, tožnik ne ugovarja. Zato je upravni organ pravilno ugotovil, da so stekli pogoji za obvezno priključitev na javno kanalizacijo in tožniku naložil, da pridobi soglasje za priključitev na javno kanalizacijo. Na podlagi vloge z dne 24. 12. 2015 je bil tožniku odmerjen komunalni prispevek. Naslednji korak tožnika v postopku priključitve objekta na javno kanalizacijo pa bi moral biti vložitev pisne vloge, da bi se lahko skladno s 13. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ivančna Gorica opravila priključitev objekta na javno kanalizacijo, ob pridobljenem soglasju in izpolnjenih vseh pogojih iz soglasja. Take vloge pa tožnik ni podal, zato mu je bilo to naloženo z izpodbijano odločbo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - pravna korist - pregled dokumentov postopka
Postopek se nanaša na nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (prvi odstavek 2. člena ZIN); kot tak je zato organiziran in se izvršuje zaradi varstva javnega interesa in se vodi po uradni dolžnosti. V postopku je lahko udeležen poleg zavezanca tudi stranski udeleženec, če so njegove pravice ali pravne koristi z ukrepi gradbenega inšpekcijskega nadzorstva prizadete, oziroma če obstaja določeno pravno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega postopka.
V skladu s sodno prakso mora prosilec verjetno izkazati, da ima od pregleda dokumentacije upravne zadeve neposredno (tedaj obstoječo ter ne morebitno ali bodočo) osebno korist (ter ne tujo ali javno), ki je oprta na zakon ali drug zakonit predpis (dejanska korist ne zadostuje). Sodišče ugotavlja, da tožnik ni konkretiziral, katere pravice so mu bile kršene z zatrjevanimi emisijami in v katerem civilnem oziroma upravnem postopku jih uveljavlja, niti ni navedel pridobitev katerih listin bi za to potreboval.
Na navedbe v tožbi, ki se ne nanašajo na izpodbijani upravni akt, temveč na sam izvršilni naslov, sodišče ni odgovorilo, saj sodišče odloči le o predmetu upravnega spora in ne more posegati na odločbe iz predhodnega upravnega postopka. Že v pritožbi zoper prvostopni upravni akt, izdan v izvršilnem upravnem postopku, pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe (izvršilnega naslova), ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena ZUP).
ZZdrI člen 15, 15/1, 15/1-7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - tožba v upravnem sporu - pravni interes - spor polne jurisdikcije - zavrženje tožbe
Tožba na odpravo prvostopenjske in drugostopenjske odločbe v obravnavanem primeru ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitilo pravice in pravne interese tožnika, saj je bilo v vmesnem času že vzpostavljeno stanje, ki ga slednji želi doseči z odpravo izpodbijanih odločb, kar pomeni, da njuna odprava ne bi imela (več) želenega učinka.
Upravni organ ne more izdati odločbe v isti upravni zadevi, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti (ne bis in idem; 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Ob upoštevanju predstavljenih neskladij oziroma nejasnosti izpodbijane odločbe sodišče ne more preizkusiti tožbenih očitkov, da je do takšnega ravnanja upravnega organa prišlo tudi v konkretni zadevi. Teh očitkov namreč ni mogoče preizkusiti, v kolikor ni jasno, ali je bila izpodbijana odločba sprejeta v istem upravnem (inšpekcijskem) postopku, v katerem je že bila izdana (in je tudi postala pravnomočna) inšpekcijska odločba z dne 4. 6. 1997, ali pa v novem upravnem (inšpekcijskem) postopku, ter v kolikor ni jasno, ali se izpodbijana odločba nanaša na isto nezakonito gradnjo, na katero se je že nanašala inšpekcijska odločba z dne 4. 6. 1997, ali pa na novo nezakonito gradnjo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - nenamenska raba
Po prvem odstavku 4. člena ZKZ je predpisano, da je kmetijska zemljišča treba upravljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Pri tem se je inšpektor oprl na svojo pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku. Tožniku ukrep ni bil izrečen zaradi onesnaževanje ali degradacije po šesti alineji b. točke 107. člena ZKZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZKZ, zato vprašanje onesnaženja, degradacije idr. zemljišča v tej zadevi ni relevantno.
Odlok o oglaševanju, obveščanju in usmerjevalnem sistemu v Občini Mozirje (2007) člen 3, 3/1, 5, 5/1, 8, 22/1. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - obrazložitev odločbe - zmotna uporaba materialnega prava
Obrazložitev odločbe mora pojasniti, zakaj je bila konkretna upravna zadeva rešena tako, kot je bilo odločeno v dispozitivu. Ker izrek odločbe ni utemeljen na pravnih podlagah, ki jih je organ navedel, izrek odločbe ne izhaja iz uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe se zato ne da preizkusiti.
ukrep inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes - trditveno in dokazno breme
Začasna odredba ni namenjena splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, temveč posegu v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih okoliščin posameznega primera.
Glede na to, da je tožena stranka v izreku odločbe določila dimenzije prizidka, ki naj se odstrani, ta dimenzija pa ne obsega le garaže in kletnih prostorov, ki jih v izreku izrecno navaja, pač pa tudi zunanje stopnice, klančino in armiranobetonski zid, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali tožena stranka od tožnikov zahteva le odstranitev garaže in kletnih prostorov, ali pa tudi ostalega. Tega tožena stranka ni pojasnila niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe, zato njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
inšpekcijski postopek - obnova inšpekcijskega postopka - predlagatelj obnove postopka - pravni interes za obnovo postopka - stranski udeleženec - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tožnika v inšpekcijskem postopku nista sodelovala niti kot stranki niti kot stranska udeleženca, zato ne moreta predlagati obnove tega postopka iz razlogov po 1., 2., in 5. točki 260. člena ZUP, kot sta to storila, saj imajo možnost to predlagati zgolj stranke postopka. Tožnika bi lahko predlagala obnovo postopka le iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, šele če bi pridobila položaj stranke ali stranskega udeleženca, pa bi lahko v postopku uveljavljala obnovitvene razloge, ki sta jih zatrjevala v zahtevi za obnovo postopka. Toženka je zato pravilno ugotovila, da tožnika nimata aktivne legitimacije za vložitev predloga za obnovo postopka po 1., 2. in 5. točki 260. člena ZUP in je njun predlog za obnovo postopka na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
V obravnavanem primeru ni šlo za nadzor nad izvajanjem OPN, kot zatrjuje tožena stranka, temveč je bil inšpekcijski postopek usmerjen v nadzor nad spoštovanjem začasnih ukrepov, ki so bili tožeči stranki izrečeni z odločbo kot posamičnim pravnim aktom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - inšpekcijski zavezanec - investitor
Glede na opis gradnje, ki ni dopustna brez gradbenega dovoljenja, so nerelevantna tožnikova zatrjevanja, da so mu na upravni enoti pojasnili, da za izzidek ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Gradnja, kakršna je, tudi ob eventualnih nepravilnih pojasnilih upravne enote, ne bi pridobila dopustnosti.
V obravnavani zadevi, ko je tožnik kupil material (bistvena okoliščina), dela izvajal, je pa tudi solastnik zgradbe, ga je organ na podlagi navedenih dejstev lahko štel za investitorja objekta in posledično inšpekcijskega zavezanca.
ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7, 285, 297.
upravna izvršba - založitev zneska za kritje izvršilnih stroškov - pravica do lokalne samouprave - odločanje brez glavne obravnave - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sklepa
Ker organ zavezancu s sklepom o založitvi predujma naloži posebno obveznost (ki ni enaka obveznosti iz izvršilnega naslova), mora obrazložitev med drugim vsebovati razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (prvi odstavek 214. člena ZUP). To pomeni, da mora organ obrazložiti odločitev o izbranem načinu izvršbe in višini predujma ter obrazloženo zavrniti s tem v zvezi podane ugovore zavezanca. Utemeljitev sorazmernosti izbranega načina izvršbe in primernosti ocenjenih stroškov za njeno izvedbo je nujna tudi zato, ker 285. člen ZUP organu nalaga, da če je mogoče opraviti izvršbo na več načinov in z raznimi sredstvi, opravi izvršbo na tak način in s takim sredstvom, ki sta za zavezanca najmilejša, če se z njima vendarle doseže namen izvršbe. V tej fazi postopka je sicer natančna višina bodočih stroškov izvršbe po drugih osebah negotova, tako da je že zakonodajalec določil, da založeni znesek ne ustreza nujno kasneje nastalim, dejanskim stroškom izvršbe. Zato višina zneska, ki ga mora zavezanec založiti kot predujem, ni predmet natančnega ugotovitvenega postopka in organu ni treba natančno utemeljiti vsake postavke, na kateri višina temelji. Mora pa pojasniti, zakaj je izbrani način izvršbe sorazmeren in zakaj je ocena predvidenih stroškov izvajalca utemeljena.
Z izrekom se odloči o predmetu postopka (213. člen ZUP). Ker gre v primeru za naložitev ukrepa, mora biti ta odrejen jasno, natančno in določno. Neizvršitev ukrepa namreč privede do njegove prisilne izvršitve, vendar pa mora biti za zakonito odreditev prisilne izvršitve odrejenega ukrepa (282. člen ZUP in nadaljnji) predvsem jasno, kaj bi moral zavezanec storiti, opustiti ali trpeti, pa ni. To pa je lahko le z jasnim in določnim izrekom (šesti odstavek 213. člena ZUP).
ZZZiv člen 5, 5-10. Zakon o splošnem upravnem postopku (1965) člen 8, 10, 145.
nevaren pes - ugriz psa - poseben ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - načelo materialne resnice
V upravnem postopku mora organ obvestilo, izdano v prekrškovnem postopku (kar ni pravnomočna sodba, ki bi vezala organ), organ presojati v sklopu proste presoje dejstev in dokazov, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
Organ bi moral v ugotovitvenem postopku skladno z načelom materialne resnice in pravilno prosto presojo dokazov z gotovostjo ugotoviti, da je tožnikova psica ugriznila oškodovanca navedenega dne in je zato nevaren pes. Vendar pa te dedukcije z gotovostjo ni izpeljal, saj se ni opredelil do tožnikove izjave, da z dogodkom ni seznanjen, ni ga soočala z izjavo oškodovanca, strank ni zaslišala.
Ker je pomožni kmetijski objekt lahko namenjen tudi vrtnarjenju, za kar naj bi po ugotovitvah upravnega organa obravnavani objekt uporabljali tožniki, je bilo v zadevi zmotno uporabljeno materialno pravo. To pa posledično pomeni, da je za odločitev o zadevi pomembno tudi, kdaj je bil objekt zagrajen in ali je zato mogoče uporabiti UN.
Tožniki upravnemu organu utemeljeno očitajo kršitev pravil postopka, ker ni izvedel vseh predlaganih dokazov. Iz izpodbijane odločbe namreč ne izhaja, zakaj prvostopenjski organ ni izvedel vseh dokazov, ki so jih predlagali tožniki. Razlogi, ki jih v odgovor pritožbenim navedbam navaja drugostopenjski organ, pa pomenijo nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Obveznost cepljenja je v skladu z ustaljeno sodno prakso obveznost, ki nastane že na podlagi samega zakona in ne na podlagi inšpekcijske odločbe.
Za izrek ukrepa o opravi na predpisan način manjkajoča obvezna cepljenja so pravno relevantne le tiste okoliščine, iz katerih je razvidno, da obvezno cepljenje ni bilo izvedeno, in da ni razlogov za opustitev celjenja.
Neizvršena zakonsko predpisana pojasnilna dolžnost ni razlog za izpodbijanje ukrepa zdravstvenega inšpektorja.
ZVO-1 člen 157, 157-1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 18.
inšpekcijski ukrep - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - okoljevarstveno dovoljenje
Četrti odstavek 18. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo določa, da morata način oddaje in prevzema odpadne embalaže družba za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalec javne službe urediti s posebno pogodbo. S to pogodbo se torej uredi le način oddaje in prevzema odpadne embalaže ter morebitni obseg (količina) odpadne embalaže, ki so jo družbe za ravnanje z odpadno embalažo dolžne prevzeti v nadaljnjo predelavo, ne pa tudi način postopanja z odpadki, ki jih tožeča stranka prevzame v obdelavo preden te odpadke odda v nadaljnjo predelavo. Načina ravnanja z odpadno embalažo, potem ko jo je tožnica že prevzela v svoj center, ni mogoče urediti s pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo in ga tudi nobena od predloženih pogodb ne ureja, pač pa je navedeno določeno v okoljevarstvenem dovoljenju.
ZSMKR člen 1, 3, 3/1, 3/3, 10, 10/1, 12, 12/2. Pravilnik o trženju semena krmnih rastlin in pese (2005) člen 7, 7/1.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - ukrep prepovedi trženja semen - semenski material kmetijskih rastlin - sortna lista
Za odločitev v tej zadevi ni pravno pomembno, ali je tožnik sporno seme podzemne kolerabe prodajal kot krmno rastlino ali vrtnino. V tej zadevi je bistveno, da navedeni predpisi določajo pravila za trženje semenskega materiala določene rastline, in sicer ne glede na namen za katerega se trži. Zato ni pomembno, s kakšnim namenom se seme prodaja oziroma v posledici tega za kateri namen se rastlina goji oziroma uporablja, temveč je pomembno zgolj, kateri predpisi urejajo pogoje za trženje semenskega materiala posamezne kmetijske rastlinske vrste. V konkretnem primeru je to ZSMKR.