ZUS-1 člen 52. ZCes-1 člen 78, 78/2, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6.
ukrep inšpektorja - nedovoljeno oglaševanje - soglasje - revizija - glavna obravnava - retroaktivnost - napačna uporaba materialnega prava - novi dokazi
ZCes-1 je začel veljati 1. 4. 2011, uporabljati pa se je začel 1. 7. 2011 (134. člen ZCes-1), pred tem pa je veljal ZJC. Oglaševalni panoji so bili postavljeni še v času veljavnosti ZJC. Prvostopenjski organ je ukrepe izrekel na podlagi 118. člena ZCes-1. S tem je reklamne panoje, nesporno postavljene v času veljavnosti ZJC, presojal ob uporabi določb ZCes-1 in na njegovi podlagi izrekel inšpekcijske ukrepe, pri tem pa je po presoji sodišča materialno pravo napačno uporabil.
Prvostopenjski organ je sicer preverjal, ali je tožeča stranka izpolnjevala pogoje za postavitev objektov tudi glede na tedaj veljavni predpis, to je ZJC, vendar pa je treba upoštevati, da je bil inšpekcijski postopek uveden na podlagi 112. člena ZCes-1, kar izrecno izhaja iz uvoda in obrazložitve izpodbijane odločbe. 112. člen ZCes-1 pa daje pristojnost inšpekcijskemu organu, da izvaja nadzor nad izvajanjem tega zakona (torej ZCes-1) in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Torej glede na uvod in obrazložitev odločbe prvostopenjski organ ni imel podlage, da ugotavlja, ali je bilo soglasje po prej veljavnem ZJC pridobljeno, oziroma ali je bilo tako soglasje izdano v ustrezni obliki.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - priključitev na komunalno opremo - priključitev na javni vodovod - denarna kazen - oprava izvršbe - kršitev pravil postopka
Vezano na tožbene navedbe, s katerimi tožnik graja ravnanje prvostopenjskega organa, gre ponoviti, da je bila obveznost priklopa na javni vodovod tožniku naložena z odločbo z dne 7. 4. 2017. V kolikor je tožnik menil, da mu navedena obveznost ne bi smela biti naložena (ker naj za to, kot gre razumeti njegove tožbene navedbe, ne bi bili izpolnjeni zahtevani pogoji – tožnik navaja, da je objekt nenaseljen, potreben prenove ali rušitve), da mu je bil določen neustrezen rok za njeno izpolnitev, da je izpolnitev obveznosti nemogoča ipd., bi moral eventualne s tem povezane ugovore uveljavljati v pravnih sredstvih zoper navedeno odločbo, ne more pa jih uveljavljati v pravnih sredstvih zoper sklep o denarni kazni, izdan v izvršilnem postopku, v katerem se o navedeni tožnikovi obveznosti ni meritorno odločalo, pač pa se je ugotavljalo zgolj, ali je ta izpolnjena.
upravni postopek - ničnost - inšpekcijski postopek - sodna pristojnost
Prvostopenjski organ je v upravnem postopku z upravno odločbo odločil o obveznosti iz premoženjskega oziroma civilnopravnega razmerja, ki naj bi s potekom dogodkov med vrtanjem geotermalne vrtine na tožnikovem zemljišču nastalo med njima, pomeni izpodbijana odločba poseg v pristojnosti sodišča in zato ne more obstajati, saj je v zadevi iz sodne pristojnosti odločil organ, ki po zakonu ni upravičen izvrševati sodne funkcije.
ZKme člen 58, 58/1, 64. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 565/2013 z dne 18. junija 2013 o spremembi uredb (ES) št. 1731/2006, (ES) št. 273/2008, (ES) št. 566/2008, (ES) št. 867/2008, (ES) št. 606/2009 ter izvedbenih uredb (EU) št. 543/2011 in (EU) št. 1333/2011 glede obveznosti obveščanja v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 491/2007 člen 5.
inšpekcijsko nadzorstvo - označevanje izdelkov - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
Tožnikovo tolmačenje pojma trženja je zelo ozko, ko enako kot v pritožbi trdi, da pri prevozu iz centralnega skladišča v poslovno enoto ne gre za trženje, temveč le za prevoz in da torej ni treba zagotoviti tržnih standardov, saj je dejansko taka razlaga za dani primer nesmiselna, četudi res pri premestitvi blaga iz centralnega skladišča v poslovalnico ni prehoda lastništva na blagu. Vendar je sledljivost pri tem ključnega pomena, saj se ta sicer ne da zagotoviti v naslednjem koraku, ko pride oziroma še preden pride do nakupa v trgovini, če se sledljivost porekla zabriše, kjerkoli se to že zgodi na poti do prodajne police, saj potem tudi informacija kupcu ne more biti verodostojna.
inšpekcijski postopek - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - varovalni pas ceste - izdaja soglasja - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - prepoved retroaktivnosti
Obveznost pridobitve soglasja za objekte za obveščanje in oglaševanje iz 78. člena ZCes-1 se lahko nanaša le na objekte, ki so bili postavljeni po uveljavitvi tega zakona. Zato tožnik za sporne objekte, ki so bili ob upoštevanju med strankama nespornih dejstev postavljeni v letih 1996 in 1997, po presoji sodišča ne potrebuje soglasja Direkcije za infrastrukturo.
ukrep občinskega inšpektorja - pravica do zaslišanja stranke - pravica do izjave
Iz vsebine zapisnika in priloženih fotografij stanja je razvidno, da je organ prve stopnje tožnika seznanil z dejstvi, ki jih je ugotovil ob ogledu in so za odločitev bistvena ter mu v zvezi s tem omogočil pisno ali ustno izjavo v treh dneh od prejema poziva. S tem je bila po presoji sodišča tožniku dana možnost, da se izjavi o zadevi, to možnost pa je tudi izkoristil, saj je 7. 2. 2018 podal svojo izjavo glede ugotovitev inšpekcijskega nadzora. Glede na navedeno po presoji sodišča v obravnavani zadevi tožniku ni bila kršena pravica do izjave iz prvega odstavka 9. člena ZUP, saj je imel možnost, da v pisni izjavi navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njegovemu uspehu v postopku. Zgolj dejstvo, da tožnik ob nadzoru ni bil navzoč, pri čemer ne navaja določno, katere dodatne navedbe bi lahko podal neposredno ob ogledu, in ne pojasni, zakaj tega ni mogel storiti ob podaji pisne izjave, namreč ne pomeni kršitve navedene pravice.
Odtekanje meteornih padavin, ki se iz tožnikove nepremičnine na nepremičnino tožene stranke stekajo po odvodnih jaških, je direktna imisija, ki je brez pravnega naslova vedno prepovedana. V skladu s 87. členom SPZ mora namreč lastnik nepremičnine storiti vse potrebno, da se meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma padajo na tujo nepremičnino. Na takšno presojo ne vpliva dejstvo, da gre za zatečeno, več let trajajoče stanje, saj to ni razlog, da tožnik brez pravnega temelja še naprej dovoljuje iztekanje vode v nasprotju z navedenimi določbami Odloka in SPZ-ja in s tem nedopustno obremenjuje nepremičnino tožene stranke.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev nelegalne gradnje - rekonstrukcija objekta - status inšpekcijskega zavezanca
Iz ugotovitve inšpektorja, ki je dokumentirana v upravnem spisu in jo potrjuje tudi drugostopenjski organ, izhaja, da je bilo z novo izvedeno armiranobetonsko ploščo v pritlični etaži poseženo v samo konstrukcijo objekta. Ugovora tožnika, da je bilo s posegom vzpostavljeno stanje po prvotnem gradbenem dovoljenju, ni mogoče upoštevati, saj zakonodaja v primeru skeletnih konstrukcijskih elementov ne pozna izjem. Na odločitev v zadevi ne vpliva niti ugotovitev strokovnjaka, da konstrukcija glede na sedanji namen uporabe kot takšna v celoti ustreza in da je objekt statično varen.
inšpekcijski postopek - otrok s posebnimi potrebami - izobraževanje otroka s posebnimi potrebami - stranka v inšpekcijskem postopku
Očetu mladoletnega otroka, ki je tudi njegov zakoniti zastopnik v postopku, ni mogoče zanikati obstoja pravnega interesa za sodelovanje v inšpekcijskem postopku, saj jo kot zakoniti zastopnik mladoletnega otroka izvršuje v njegovem imenu in v njegovo korist.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 140, 140/1, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - dokazna ocena
Tožnik je za svoje trditve, da hišice nimajo trajne povezave s tlemi niti glede temeljev niti glede instalacij predlagal izvedbo več dokazov, s čimer je hotel dokazati, da za njihovo postavitev ni potreboval gradbenega dovoljenja, ker je šlo za enostavne objekte. Organ teh dokazov ni izvedel niti ni pojasnil (ne v prvostopenjski ne v drugostopenjski odločbi), zakaj je zavrnil izvedbo predlaganih dokazov.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor zoper izvršilni naslov
Skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. To pomeni, da tožnik lahko v pritožbenem in tudi v sodnem postopku zoper sklep o dovolitvi izvršbe (uspešno) podaja le ugovore, ki se nanašajo na samo izvršbo.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - soglasje pristojnega organa - napačna uporaba materialnega prava
Svetlobna vitrina postavljena na čakališču AP je bila postavljena še v času veljavnosti ZJC. Iz obrazložitve odločbe prvostopenjskega organa izhaja, da prvostopenjski organ predmetne inšpekcijske ukrepe izrekel na podlagi 118. člena ter 41. točke in 73. točke 2. člena in 78. člena ZCes-1. Po navedenem, je prvostopenjski organ ugotovljeno dejansko stanje glede predmetne svetlobne vitrine tožnice, ki je bila nesporno postavljena še v času veljavnosti ZJC, presojal le po ZCes-1 in le na njegovi podlagi izrekel obravnavane inšpekcijske ukrepe, ne pa tudi na podlagi v času postavitve predmete svetlobe vitrine veljavnega ZJC, s čimer je po presoji sodišča materialno pravo napačno uporabil.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - odločba gradbenega inšpektorja
V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: postopek, v katerem pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nedovoljeno gradnjo (z izrekom inšpekcijskega ukrepa), ki jo, ko odločba o tem postane pravnomočna, pošlje pristojnemu organu za gradbene zadeve, ta pa (po uradni dolžnosti) na tej podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Tako vrsta in obseg nedovoljenega posega, kot tudi inšpekcijski zavezanec so torej že ugotovljeni s pravnomočno inšpekcijsko odločbo. Organ je na to odločbo pri odločanju o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora vezan, kar pomeni, da teh okoliščin ne ugotavlja sam, niti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
okoljska škoda - zastavna pravica - izvršba po drugih osebah - stroški inšpekcijskega postopka
Zoper tožečo stranko, ki svoje obveznosti po inšpekcijski odločbi ni izvršila, je bil utemeljeno začet postopek izvršbe po drugih osebah. Pri tem so nastali v sklepu navedeni stroški, glede teh pa ima Republika Slovenija glede na določbo 157.c člena ZVO-1 zastavno pravico.
inšpekcijski postopek - ukrepi občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - dovoljenje za postavitev oglasnega objekta na zasebnem zemljišču - varovalni pas občinske ceste
Varovalni pas ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta in ne od ločilne črte ceste.
Posegi v varovalni pas občinske ceste so v skladu z drugim odstavkom 97. člena ZCes-1 dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, ki pa ga tožnik v obravnavani zadevi ob upoštevanju s tem povezanih nespornih dejstev ni pridobil. Ker so v skladu z ZCes-1 posegi v varovalni pas ceste omejeni, lahko občinski inšpekcijski organ po 6. točki prvega odstavka 118. člena ZCes-1 odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanja, ki je v območju ceste postavljen brez soglasja, ne glede na to, da je objekt postavljen na nepremičnini v zasebni lasti. Zato po presoji sodišča ni utemeljen niti smiseln tožbeni ugovor, da tovrstni inšpekcijski postopki niso dopustni, če gre za zasebno zemljišče.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa - predujem - založitev predujma za stroške - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravni akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni obveznosti, je izvršilni naslov, tj. odločba, s katero je stranki priznana pravica ali naložena obveznost. Sklepi, izdani v izvršilnem postopku, pa so upravni akt, če se z njimi posega v vsebino tega izvršilnega naslova. Le v tem primeru namreč vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj zavezancu nalagajo, da mora izvršiti nekaj, kar po izvršilnem naslovu ni (več) njegova obveznost ali določajo, da se izvršba opravlja na način, ki za konkreten primer ne pride v poštev.
Sodišče sodi, da z obveznostjo založitve zneska za stroške izvršilnega postopka obveznost zavezanca (odstraniti odpadke) še vedno ostaja enaka kot je določena v (inšpekcijski) odločbi, ki je izvršilni naslov. To izhaja že iz samega zakona, ki pravi, da če zavezanec obveznosti delno ali v celoti ne izpolni, se tako dejanje opravi po drugi osebi na njegove stroške. Obveznost se torej izvrši po drugi osebi, ki bo proti plačilu (in ne na podlagi odločbe) izvršila tujo obveznost. Pri tem pa lahko zavezanec po prejemu sklepa o založitvi predujma za stroške še vedno sam izpolni naloženo obveznost in s tem prepreči rubež sredstev, kar prav tako pomeni, da se njegova obveznost (še) ni spremenila, saj je sicer ne bi mogel več veljavno izpolniti sam.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča v drug namen kot za proizvodnjo - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnica je pridobila naravovarstveno soglasje, vendar pa ji, enako kot preostali dve soglasji, to še ni dalo pravice postaviti objekt na kmetijsko zemljišče, pač pa le določilo naravovarstvene pogoje, ki jih je treba upoštevati pri gradnji. Z drugimi besedami, tožnica je sicer pridobila več soglasij, ne pa tudi soglasja, da je postavitev kmečke lope na njenem kmetijskem zemljišču dopustna po določbah OPN.
ZGO-1 člen 162, 297, 297/2. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa - stroški izvršbe - založitev predujma za stroške - sklep o naložitvi predujma - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožniku je bila z izpodbijanim sklepom zaradi neizpolnitve inšpekcijske obveznosti in posledične oprave izvršbe po drugih osebah naložena založitev denarnega zneska v tam opredeljeni višini. Po oceni sodišča izpodbijani sklep ni akt iz 2. člena ZUS-1, saj ne gre za akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Gre namreč za začasno naloženo denarno obveznost v določenem znesku (torej le do poznejšega obračuna dejanskih izvršilnih stroškov) in je zato po oceni sodišča izpodbijani sklep vmesni sklep v postopku prisilne izvršbe. Zakon pa tudi sicer ne predpisuje, da bi bilo plačilo predujma pogoj za opravo izvršbe. Izpodbijani sklep tudi ni sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.
ZCes-1 člen 78c, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 155.
inšpekcijski ukrep - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - izdaja soglasja - odstranitev objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje upravljalca javne ceste - prepoved retroaktivne uporabe zakona
Sodišče ugotavlja, da ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu državne ceste. Inšpektor za ceste bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 78. člena ZCes-1 v zato določenem prehodnem obdobju. V zakonu pa takih določb ni.
Torej glede na uvod in izrek odločbe prvostopenjski organ ni imel podlage, da ugotavlja, ali je bilo soglasje po prej veljavnem ZJC pridobljeno oziroma ali je bilo tako soglasje izdano v ustrezni obliki.
delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - opravljanje dela na črno - zaposlovanje na črno
Določba prve alineje prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 prepoveduje ravno delodajalčevo omogočanje dela delavcu pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno in ker tožnica niti ni trdila, da je A.A. izročila pisni predlog pogodbe o zaposlitvi, tudi ni utemeljen njen tožbeni očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju iz razloga, ker prvostopenjski organ ni ugotavljal, ali je bil A.A. vročen pisni predlog pogodbe o zaposlitvi.