ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 260. ZIN člen 28.
upravni spor - stranka postopka - smrt tožnika - upravni postopek - obnova upravnega postopka - inšpekcijski postopek - ustavitev postopka - stranski udeleženec
Tudi univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete kot stranke označene osebe v času vložitve tožbe.
Zapis o ustavitvi postopka na zapisniku, ki ima po svojem bistvu naravo sklepa o ustavitvi, ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika (prijavitelja) takega postopka. Tak sklep namreč po zakonski ureditvi ZUP (135. člen) in ZIN (28. člen) temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Iz 260. člena ZUP jasno izhaja, da je obnova upravnega postopka mogoča samo zoper dokončno odločbo, obnove zoper sklep pa ni mogoče dovoliti.
Kot je razvidno iz upravnih spisov zadeve, je prvostopenjski organ opravil pregled z ogledom obravnavane gradnje na kraju samem, na katerega tožnika ni povabil. Ta zato pri ogledu ni sodeloval, v posledici česar tudi ni mogel podpisati o tem napravljenega zapisnika. Obenem je res, da v zadevnem upravnem postopku ni bila razpisana ustna obravnava. Vendar pa vse kršitve določb ZUP same po sebi ne sodijo med t.i. absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka, ampak je (kot izhaja tudi iz stališč pravne teorije in sodne prakse) v vsakem takšnem primeru posebej treba preizkusiti, ali je morebitna kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Podlage za zaključek, da bi šlo v obravnavani zadevi za takšen primer, ni. Tožniku je bila namreč, ne glede na navedeno, zagotovljena možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sprejeto odločitev, saj ga je prvostopenjski organ seznanil z ugotovitvami inšpekcijskega postopka, na katere je oprta izpodbijana odločba in tožniku dal možnost izjave o tem.
Obveznost iz 2. točke izreka inšpekcijske odločbe prvostopenjskega organa z dne 7. 2. 2017 je treba šteti za izpolnjeno zgolj, če sta zavezanca odrejeno začasno zaščito zagotavljala v celoti (tj. tako na južni kot na vzhodni strani objekta) in ves čas do izvedbe odrejene (delne) obnove objekta. Povsem jasno je namreč, da nevarnost za uporabnike javnih površin ob nevarni gradnji ni odpravljena, če je začasna zaščita zagotovljena zgolj v določenem obdobju (ali pa na posamezne dni), v preostalem obdobju (ali pa na posamezne dni) do obnove objekta pa takšna zaščita ni zagotovljena, ravno tako pa tudi ne, če je zagotovljena zgolj delno (v konkretnem primeru na dan 30. 10. 2018 zgolj v zvezi z južno, ne pa tudi v zvezi z vzhodno stranjo objekta).
inšpekcijski postopek - postopek, uveden po uradni dolžnosti - ustavitev postopka - pravni interes
Inšpekcijski organ prve stopnje z odločitvijo o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni posegel v nobeno materialnopravno pravico ali pravno korist tožeče stranke, izpodbijani akt pa v tem smislu za tožečo stranko nima nobenih posledic.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - pohodna terasa - vzrok za nastanek škode - sodelovanje upravnika v postopku
Glede na namen in naravo etažne lastnine je edina možna razlaga drugega in tretjega odstavka 125. člena ZUS-1 ta, da je upravnik po zakonu pooblaščen, da zastopa etažne lastnike v tem postopku.
V nasprotju z načelom pravičnosti bi bilo, da bi bila pri prodaji terasa obravnavana kot zasebna lastnina, pri vzdrževanju pa bi ista terasa pomenila skupni del in s tem strošek vseh etažnih lastnikov. Navedeno pa po mnenju Vrhovnega sodišča vendarle ne pomeni, da je vzdrževanje pohodne terase, ki istočasno služi kot streha objekta, samo po sebi in neodvisno od okoliščin posameznega primera, dolžnost lastnika posameznega dela (terase). Gradbeni element, ki hkrati pomeni streho objekta in pohodno teraso, sestavljajo tudi skupni deli, ki so v solastnini vseh etažnih lastnikov (hidro in toplotna izolacija).
Glede na to, da je bil sklep št. 06122-162/2015-66 z dne 30. 10. 2018 stranki z interesom vročen 2. 11. 2018, tožniku pa 19. 11. 2018, se je novo postavljeni dodatni rok za sanacijo strešnega napušča in kritine iz tega sklepa iztekel 19. 2. 2019. Med strankami ni sporno, da sanacija na ta dan ni bila izvedena. To je ugotovil inšpektor z ogledom, ki ga je opravil 1. 3. 2019, tožnik in stranka z interesom pa tej ugotovitvi ne oporekata. Iz njunih navedb namreč izhaja, da je bila sanacija izvedena šele po izdaji izpodbijanega sklepa z dne 4. 4. 2019. To pa pomeni, da je inšpektor imel dejansko in pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je tožniku in stranki z interesom izrekel denarno kazen zaradi neizvršitve ukrepa v postavljenem roku iz sklepa z dne 30. 10. 2018 ter jima zagrozil z novo kaznijo za primer, da sanacije ne bosta izvedla niti v novo postavljenem roku.
inšpekcijski postopek - pogodba o opravljanju storitev varovanja - naročnik storitve - ukrep inšpektorja za notranje zadeve
Naročnik storitve po ZZasV-1 je očitno subjekt, ki potrebuje varovanje določene dobrine, pogodba o varovanju pa pogodba, sklenjena med njim in imetnikom licence, ki mu bo varovanje te dobrine zagotovil. V tej zadevi organ kot naročnika iz pogodbe 0085-12 šteje družbo B. d.o.o., za katerega naj bi tožnik po tej pogodbi izvajal naloge zasebnega varovanja na varovanem območju družbe D., d. o. o., in sicer v njeni trgovini na naslovu ......... Vendar pa hkrati iz izpodbijane odločbe izhaja tudi, da je med B. d.o.o. (tožnikovim naročnikom) in družbo D d.o.o. sklenjena pogodba o varovanju premoženja, kar pa vse kaže na to, da B. d. o. o. ni naročnik v smislu 11. točke 5. člena ZZasV-1, pogodba št. 0085-12, na katero se nanaša izpodbijani inšpekcijski ukrep iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, pa ni pogodba o varovanju iz tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja
V času izgradnje sporne frčade v letu 2017 (med strankama nesporno dejstvo) in v času začetka predmetnega inšpekcijskega postopka veljavna Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje je v prilogi 3: Vzdrževanje objekta sicer resda določala, da izvedba frčad sodi med vzdrževanje objekta, vendar le v primeru, če se dela izvajajo brez posega v konstrukcijo objekta.
Glede na to, da med strankama ni spora o tem, da so na predmetnih zemljiščih parc. št. 111 in 000, obe k.o. ... v vrstah posajene sadike gozdnega drevja, med seboj oddaljene od 2,5 m do 3 m ter da tožnica ne prereka zaključka upravnih organov obeh stopenj, da gre za iglavce in listavcev v mešanem sestoju, ob upoštevanju podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), da ima zemljišče parc. št. 111 površino 8.611 m2 in boniteto 53, zemljišče parc. št. 000 površino 6.488 m2 in boniteto 67 ter da sta v Lokacijski informaciji Občine Šenčur št. 0611-1/2018-0004 s 4. 12. 2018 obe zemljišči po osnovni namenski rabi označeni kot "II. Območja kmetijskih zemljišč", po podrobnejši namenski rabi pa kot "K1- najboljša kmetijska zemljišča", sodišče pritrjuje upravnima organoma obeh stopenj, da gre v tem primeru za prvo območje kmetijskih zemljišč. Obe zemljišči sta namreč v celoti opredeljeni kot najboljši kmetijski zemljišči, s čimer spadata v območje trajno varovanih kmetijskih zemljišč. To pomeni, da je pravilen zaključek upravnih organov obeh stopenj, da sta bili kršeni določbi prvega odstavka 4. člena in 4.a člen ZKZ, saj se navedeni zemljišči nesporno uporabljata kot nasad gozdnega drevja, čeprav nobeno izmed njiju nima bonitete manjše od 30.
inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odstranitev reklamnih panojev - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje
Soglasje ima naravo upravnega akta, zato se presoja njegove pravilnosti in zakonitosti lahko izvede zgolj z uporabo rednih in izrednih pravnih sredstev.
ZCes-1 člen 73, 74. ZJC člen 68, 68/1. ZUP člen 8, 138.
inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odstranitev reklamnih panojev - poseg v varovalni pas državne ceste - sporno dejansko stanje - načelo materialne resnice
Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ tožeči stranki sicer posredoval Zapisnik o izrednem inšpekcijskem pregledu, skupaj z listinami pridobljenimi v inšpekcijskem postopku, vendar v primeru zatrjevane nepopolne oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, posredovanje ugotovitev v izjasnitev ne more nadomestiti ogleda lokacije in s tem razrešitve spornega dejanskega stanja.
ZUP člen 146, 146/3, 146/3-4, 154, 154/1. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/2.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke v postopku
V primeru ugotovljene kršitve se odločba izda posamezniku, ki opravlja delo na črno, zato ugotovljena kršitev na strani delodajalca pomeni, da ima slednji v inšpekcijskem upravnem postopku položaj stranke, tak položaj pa na tej podlagi lahko pridobi tudi v upravnem sporu.
Uradna oseba mora na razpisano ustno obravnavo povabiti tudi stranko in ji na ta način omogočiti, da osebam, ki so zaslišane v dokazne namene, postavlja vprašanja. Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi prek postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam) pomeni način uresničevanja načela zaslišanja stranke.
V upravnem postopku torej ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZGO-1 člen 156, 156/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
inšpekcijski postopek - posebni primeri pridobitve uporabnega dovoljenja - odločanje po uradni dolžnosti - zavrženje zahteve stranke
Inšpekcijski postopek, v katerem se izrekajo inšpekcijski ukrepi, je postopek, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti zaradi varstva javne koristi. Tožnika zato nimata pravice zahtevati začetka postopka, v katerem bi se jima izdala inšpekcijska odločba z izrečenim ukrepom po 156. členu ZGO-1.
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 14.
Da je tožeča stranka tista, ki naroča izdelavo obravnavanega izdelka, sledi tudi iz izjave predstavnikov družbe B., kar pomeni, da je pravilen zaključek tožene stranke, da je tožeča stranka naročnik in distributer obravnavanega izdelka potrošnikom in je zato kot nosilec živilske dejavnosti zavezana spoštovati predpise, ki zadevajo varnost živil in na katerih temelji izpodbijana odločitev.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a, 3a/1, 3a/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - skladnost s prostorskim aktom - pomožni kmetijski objekt
Nesporno je, da tožnik za gradnjo, ki je predmet izpodbijane odločbe, nima gradbenega dovoljenja. To pa pomeni, da bi smel na svoji nepremičnini graditi zgolj enostavne objekte, ki bi morali biti postavljeni v skladu s prostorskim aktom.
Sodišče na podlagi vpogleda v fotografije, ki so del sodnega in upravnega spisa, ugotavlja, da je objekt že navzven videti kot enovita celota. Zato po presoji sodišča ne gre za več samostojnih enostavnih objektov. Gre za enovit objekt, ki presega maksimalno velikost, ki je za enostaven objekt določena v Uredbi in je toženka pravilno štela, da je gradnja nelegalna.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
V inšpekcijskem postopku nenamenske rabe kmetijskih zemljišč je za presojo, ali gre za kmetijsko zemljišče, relevantno le, ali je namenska raba konkretnega zemljišča določena v prostorskem aktu kot kmetijsko zemljišče, torej, ali je konkretno zemljišče glede na namen uporabe formalno opredeljeno oziroma določeno kot kmetijsko zemljišče. Kakšno je torej dejansko stanje zemljišča, ki je formalno že določeno oziroma opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, na samo opredelitev tega zemljišča kot kmetijskega v inšpekcijskem postopku nenamenske rabe kmetijskih zemljišč ne vpliva. Dejansko stanje zemljišča v naravi, ki je opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, mora glede na določbe ZKZ ustrezati stanju oziroma opredelitvi zemljišča kot kmetijskega.
Ni pravilno stališče tožeče stranke, da uporablja kmetijsko zemljišče njegovemu stanju primerno, ker je v delu, kjer odlaga hlodovino in kjer je nasut material, neprimerno za kmetijsko uporabo in s svojo uporabo njegovega stanja ne poslabšuje. Kot že obrazloženo, je kmetijsko zemljišče uporabnik dolžan uporabljati v skladu z namenom, ki ga ščitita Ustava RS in zakon (ZKZ), torej v skladu z namensko rabo, kot jo opredeljuje prostorski akt občine, ne pa v skladu s trenutnim dejanskim stanjem zemljišča v naravi. Takšna razlaga, kot jo zagovarja tožeča stranka, nasprotuje oziroma izničuje namen citiranih določb ZKZ in je kot taka tudi v nasprotju s cilji ZKZ in posebnim varstvom, ki ga kmetijskim zemljiščem namenja Ustava RS.
inšpektor - sklep o dovolitvi izvršbe - gradbeni inšpektor - prepoved opravljanja dejavnosti - lastnik - posestnik
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske določitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To določitev vsebuje izvršilni naslov, to je določba inšpektorja, ki se s sklepom o dovolitvi izvršbe le izvršuje. Zato so tožbene navedbe, da tožnik ne uporablja obravnavanega gostinskega obrata, neutemeljene. Prav tako navedbe, da je dovoljeno inšpekcijsko odločbo izdati le posestniku in nikakor ne lastniku nepremičnine, ki nima posesti in ne more vplivati na uporabo gostinskega obrata.
ZDR-1 člen 17, 17/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/3, 19, 19/2.
inšpekcijski postopek - delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - zaposlovanje na črno - opravljanje dela na črno
Tožnik s sklicevanjem na drugi odstavek 17. člena ZDR-1, po kateri mora delodajalec delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred sklenitvijo, pisno pogodbo pa ob njeni sklenitvi, ne more biti uspešen. Iz te določbe namreč ne izhaja, da lahko delodajalec delavcu omogoči delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zavezuje ga le, da delavca pred sklenitvijo pogodbe pisno seznani z njeno vsebino. Določba prve alineje prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 pa prepoveduje prav omogočanje dela pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi.
inšpekcijski ukrep zaščite živali - odvzem živali - pes - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - neizkazanost nastanka težko popravljive škode - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Tožnica je v zahtevi za izdajo začasne odredbe nastanek težko popravljive škode utemeljevala z navedbami, da odvzem psa in njegova oddaja novemu lastniku predstavljata nepovratno dejanje, ki ga tudi v primeru, da tožnica s tožbo uspe, ni mogoče odpraviti in nadomestiti, zato bi ji z izvršitvijo odločbe nastala nepopravljiva škoda. Prav tako jo je tožnica utemeljevala s podatkom, da škode lastniku živali ni mogoče nikoli povrniti v celoti, še zlasti ne v primerih, ko obstaja pristna čustvena navezanost med živaljo in človekom, kot v njenem primeru, saj je na psa zelo navezana in bi ji njegova oddaja drugemu lastniku povračila nepopravljivo trpljenje in z njim povezano nematerialno škodo.
Po presoji sodišča tožničine navedbe, s katerimi utemeljuje težko popravljivo škodo, ki ji je nastala z odvzemom psa in ji bo nadalje nastala z njegovo oddajo novemu lastniku, ne predstavljajo „nepovratnega dejanja“, ki bi utemeljevalo obstoj težko popravljive škode, niti te škode ni mogoče utemeljiti s čustveno navezanostjo na odvzetega psa. V slednjo sodišče ne dvomi, vendar ta navezanost ne more predstavljati (absolutne) ovire za poseg v odnos med človekom in živaljo, predvsem v primerih, ko gre za zaščito pravic živali.
odstranitev zemeljskega izkopa - izvršitev inšpekcijske odločbe - začasna odredba - zavrnjena začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda
Tožnik z zahtevo za izdajo začasne odredbe ne bi mogel uspeti z zatrjevanjem, da je v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo že realiziral in o tem obvestil inšpekcijski organ. Teh navedb pri svoji odločitvi sodišče ni upoštevalo. Kolikor pa bi svojo odločitev oprlo nanje, bi moralo upoštevati, da zahtevana odložitev izvršitve izpodbijanega akta predstavlja prepoved izvršitve akta še pred njegovo izvršitvijo, torej je pogoj za izdajo začasne odredbe, da akt, ki se s tožbo izpodbija, še ni izvršen.