inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - enostavni objekti - velikost objekta
Ugotovitev, da gre v obravnavnem primeru za gradnjo, za katero bi moral tožnik pridobiti gradbeno dovoljenje, pa ga ni pridobil, se opira na ugotovljene dimenzije nadstrešnice, ki jim tožnik ne oporeka. Glede na te dimenzije objekt po določbah podzakonskih predpisov o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, ni enostaven objekt, za gradnjo katerega gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno.
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/2. ZUP člen 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijsko nadzorstvo - delo na črno - prepoved dela na črno - zaslišanje strank - načelo kontradiktornosti
Če stranka zaslišanim osebam ne more postavljati vprašanj, ker obvezna ustna obravnava ni bila razpisana, je ocenjevanje izvedenih dokazov in na tej podlagi sklepanje o pravno pomembnih dejstvih v upravnem postopku preuranjeno, očitek o nedovoljenih tožbenih novotah pa je vprašljiv.
ZGO-1 člen 3a, 3a/2, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1, 6/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - ni enostavni objekt - kulturnovarstveno soglasje - zavarovalno območje - naravna vrednota
Podlago za presojo ali je obravnavani objekt mogoče uvrstiti med enostavne objekte predstavlja Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Objekti se lahko štejejo kot enostavni objekti samo pod pogojem, če je pridobljeno kulturnovarstveno soglasje, kadar objekt stoji v varovalnem pasu ali varovanem območju.
ZSMKR člen 1, 1/1, 3, 3/1, 3/3, 10, 10/2, 12. Pravilnik o trženju semena krmnih rastlin in pese (2003) člen 4, 7.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - ukrep prepovedi trženja semen - semenski material kmetijskih rastlin
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka tržila seme podzemne kolerabe, sort Gransa in Hofmanova rumena, ki je opredeljena kot krmna rastlina. Za podzemno kolerabo se ZSMKR zato, ker gre za kmetijsko rastlino vrste, ki je opredeljena v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR, uporablja. Med strankama ni sporno, da seme podzemne kolerabe, ki ga trži tožeča stranka, ni potrjeno kot osnovno ali certificirano seme, niti da seme ni vpisano niti v sortno listo RS, niti v skupni katalog sort poljščin.
Ni pa uporabljiva določba tretjega odstavka 3. člena ZSMKR, ki določa, da se zakon ne uporablja za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici Evropske unije in se trži v Republiki Sloveniji. ZSMKR je jasen v določilu, kdaj se ne uporablja, in sicer za semenski material drugih kmetijskih rastlin, torej tistih, ki niso opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR.
inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - izpolnjevanje pogojev - vezanost upravnega organa na stališče sodišča - meritorna odločitev sodišča
Toženka se v obravnavani zadevi ne sklicuje na katerokoli od navedenih okoliščin, temveč navaja le, da se ne strinja s pravnim mnenjem sodišča o tem, katere pogoje mora izpolnjevati tožnik za delovno mesto poveljnika Gasilske brigade .... To ni utemeljen razlog za odstop od pravnih stališč sodišča.
Pogoji, ki so za delovna mesta poklicnih gasilcev določeni v 13. členu ZGas se ne stopnjujejo, ampak so različno določeni glede na vrsto dela. To jasno izhaja iz četrtega in petega odstavka 13. člena ZGas. V četrtem odstavku so namreč določeni pogoji za poklicnega gasilca, ki vodi operativno delo in mora imeti poleg splošnih pogojev in pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena najmanj višjo strokovno izobrazbo, opravljeno dodatno usposabljanje za to delo, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Zakon se torej izrecno sklicuje na pogoje iz 2. in 3. točke prvega odstavka, ne pa tudi na pogoj iz drugega odstavka. Enako velja za poklicnega gasilca, ki kot poveljnik ali operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, ki mora imeti po petem odstavku 13. člena ZGas poleg splošnih pogojev najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pet let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved sklepanja prodajnih in drugih pogodb - nepošten pogodbeni pogoj
Za tako občutno povečanje višine nadomestila na 120 EUR za stranko, ki želi finančne instrumente prenesti k drugemu ponudniku, tožnica ni podala razumne in logične razlage. Navedb tožnice, da višina temelji na izračunani lastni ceni storitve, za katero je nadomestilo določeno, in ki glede na spremembo ZPPDFT-1, ki določa obveznost hranjenja podatkov in dokumentacije deset let, vključuje tudi 10 letni strošek hrambe podatkov in dokumentacije, tudi po presoji sodišča ni mogoče prejeti kot utemeljenih.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIN člen 28, 28/1. ZUP člen 43.
inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - vstop v postopek - pravočasnost - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker je tožnik zahteval položaj stranskega udeleženca šele po končanem inšpekcijskem postopku, in ker je predmetni inšpekcijski postopek s sklepom z dne 4. 7. 2019 že ustavljen, vsebinska obravnava predmetne tožbe ne bi mogla privesti do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja, to je do priznanja tožniku uveljavljanega položaja stranskega udeleženca v predmetnem inšpekcijskem postopku.
ZIN člen 5, 25. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev inšpekcijskega postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Sklep o ustavitvi postopka ni upravni akt, ki bi oblikoval ali spreminjal pravni položaj oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato tak sklep v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti.
Ker sklep o ustavitvi ni upravni akt, pa tožnica tudi ne more izpodbijati sklepa, s katerim je prvostopenjski organ njeno pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka zavrgel, saj lahko posledično tudi za ta akt velja zgolj enako, tj., da ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb oziroma ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev in zato ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršilni naslov - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor v izvršilnem postopku - predlog za odlog izvršbe - nelegalna gradnja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost. Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - obnova - stranka v postopku - prijavitelj - stranski udeleženec
Tudi tretja oseba (npr. prijavitelj) lahko uveljavlja položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskih postopkih, če izkaže, da bo z inšpekcijsko odločbo poseženo v njeno pravno varovano korist. Prijavitelj pa lahko položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti v javnem interesu, uveljavlja le, dokler je postopek v javnem interesu še v teku, in sicer z vložitvijo zahteve za vstop v postopek, v kateri mora navesti in izkazati obstoj pravnega interesa. Prijavitelj namreč položaja stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku ne pridobi avtomatično že na podlagi vložene prijave.
Obnova že ustavljenega inšpekcijskega postopka ni dopustna, saj sklep o ustavitvi postopka ni odločba v smislu ZUP, ker se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne o pravici ali obveznosti pobudnika v takem postopku.
Odlok o oglaševanju, obveščanju in usmerjevalnem sistemu v Občini Mozirje (2007) člen 5, 6, 8. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje (2015) člen 91.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglasni objekt - lastništvo nepremičnine - dovoljenje za postavitev oglasnega objekta na zasebnem zemljišču
Toženka v izpodbijani odločbi ni ugotavljala pravno relevantnega dejstva, ali je zemljišče, na katerem stoji sporni oglasni objekt, v zasebni ali občinski (javni) lasti.
Izpodbijana odločba je nezakonita tudi, kolikor jo je mogoče razumeti, da toženka tožniku odreja odstranitev objekta, ker je v nasprotju z OPN postavljen na kmetijskem zemljišču. Tožnik namreč pravilno opozarja, da OPN tega, na kakšnem zemljišču se sme postaviti posamezne vrste objektov, ne ureja. Poleg tega toženka v izpodbijani odločbi ni pojasnila, na kakšen dokaz je sploh oprla ugotovitev o namembnosti zemljišča, na katerem stoji sporen oglasni objekt. Prav tako odločba nima razlogov o tem, ali je konkretni objekt po GZ in Uredbi o razvrščanju objektov sploh mogoče obravnavati kot objekt, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje in je občinski inšpektor pristojen za nadzor nad skladnostjo s prostorskim aktom.
Opravljena dela nadzidave podstrešja stanovanjske hiše, v višini okoli 0,80 m in dolžini okoli 11,50 m z zgrajenima stenama podstrešja, predstavljajo spremembo konstrukcijskih elementov objekta.
Ker so tožniki sporno nadzidavo podstrešja stanovanjske hiše izvedli izven obsega, ki jim je bil dovoljen z odločbo o dovolitvi priglašenih del, za predmetno gradnjo pa niso pridobili gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1. Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (2008) člen 6, 11. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (2018) člen 7.
inšpekcijski ukrep - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega - meritve hrupa - merilno mesto
Pri meritvah vplivov naprav na okolje je treba izhajati iz maksimalne možne proizvodne obremenitve naprave.
Tožeča stranka po presoji sodišča ne more uspešno uveljavljati zatrjevanega ničnostnega razloga (objektivne) neizvršljivosti odločbe, saj so bila merilna mesta določena na podlagi 11. člena Pravilnika o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, pri tem pa iz obeh poročil o monitoringu hrupa izhaja, da je merilna mesta določil naročnik, to je tožeča stranka, inšpekcijski organ pa je takšnim merilnim mestom, določenih s strani tožeče stranke, v izpodbijani odločbi zgolj sledil.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - sklep o ustavitvi postopka - prijavitelj - z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka že na formalni ravni ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika takega postopka (v tem primeru tožnice).
Tožnica kot pobudnica inšpekcijskega postopka oziroma morebitna stranska udeleženka z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali
V zadnjih dveh do treh letih nobenega izmed konj ni oskrbel veterinar ali kovač. Tožnik, ki se je izrekel za skrbnika vseh konj na posestvu, se ne spomni natančno, kako je bilo poskrbljeno za konje v zadnjih letih, pojasnil pa je, da kovaške oskrbe ni zagotavljal, ker se mu ni zdela potrebna. Ena izmed kobil je bila v izredno slabem stanju, iz katerega je po presoji tožene stranke razvidno večletno zanemarjanje. Na omenjenem posestvu so v letu 2016 odklopili vodo in elektriko. Glede na navedeno je tožnik v obravnavani zadevi tudi po presoji sodišča nastopal v vlogi skrbnika živali in kot tak ni izpolnil zakonske obveznosti v zvezi z rejo živali. Zato je imela tožena stranka v tretji alineji 43. člena ZZZiv podlago za izdajo izpodbijane odločbe.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožnika sicer nista predložila izvedeniškega mnenja, ki bi izkazalo, da je ukrep neizvedljiv ali da odstranitev ogroža stanovanjsko hišo, ki je povezana z nelegalno zgrajenim objektom, kakor tudi ne, da prizidka ni mogoče enostavno odrezati od preostalega objekta, saj bi lahko vplivalo na statično stabilnost zalednega terena, vendar je po presoji sodišča z navedbami tožeče stranke in fotografijami, ki se nahajajo v spisovnem gradivu možno povzeti, da sta tožnika z verjetnostjo izkazala možnost nastanka težko popravljive škode, saj iz fotografij izhaja, da poteka zemljišče v hrib, in da se podporni zid stika z regionalno cesto, ki poteka mimo stanovanjske hiše, zaradi česar sta izkazala verjetnost možnosti nastanka težko popravljive škode, ki bi jima lahko nastala zaradi izvršitve naloženega ukrepa odstranitve.
Poslovno prakso je mogoče šteti za nepošteno v smislu 4. člena ZVPNPP v primeru, ko izpolnjuje pogoja, ki sta določena v tej splošni prepovedi. Ta pogoja sta, da konkretna poslovna praksa nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika ali povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov. V praksi sta najbolj pogosti obliki nepoštenih poslovnih praks zavajajoča poslovna praksa in agresivna poslovna praksa, posledično so bila za njihovo lažje prepoznavanje in preprečevanje sprejeta posebna pravila.
inšpekcijski postopek - inšpekcijska odločba - tožba v upravnem sporu - vsebina tožbe - pomanjkljiva tožba - predlog za izdajo začasne odredbe
V dopolnitvi tožbe je tožnik navedel toženo stranko, ni pa podal tožbenega zahtevka in je tako ostala tožba še vedno nepopolna in nerazumljiva. Na podlagi 33. člena ZUS-1 se s tožbo lahko zahteva: odpravo upravnega akta (izpodbojna tožba), izdaja oz. vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) ali pa spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije). Sodišče pa lahko v zadevi odloča le okviru tožbenega zahtevka.