O pritožbah zoper izpodbijano odločbo z dne 26. 2. 2020 in sklep z dne 18. 6. 2020, v času vložitve tožbe, dne 16. 7. 2020 še ni bilo odločeno, torej oba upravna akta še nista bila dokončna. Torej, ker nista bila dokončna, je tožnik zoper odločbo in sklep vložil tožbo preuranjeno – prezgodaj.
Tožba, ki je sposobna za vsebinsko obravnavo je procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ker v obravnavanem primeru vsebinska obravnava tožbe ni možna, ker tožba ni dovoljena, je posledično, ob smiselni uporabi 4. točke 36. člena ZUS-1, sodišče zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 82. ZGO-1 člen 152, 156a. ZIN člen 7, 7/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nesorazmernost ukrepa - pravica do spoštovanja doma
Iz podatkov upravnih spisov, vključno z izpodbijano odločbo, izhaja, da za zgrajen stanovanjski objekt, tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja, pa bi ga moral. Ta ugotovitev, ki je tožnik ni prerekal ne v upravnem postopku in je ne prereka niti v tožbi, pa je pravno relevantna v primerih, kot je obravnavani, tj. ko gre za presojo izreka ukrepa gradbenega inšpektorja v primerih nelegalnega objekta.
Za nelegalen objekt materialni predpis, torej GZ, določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev (z vzpostavitvijo v prejšnje stanje), kar pomeni, da inšpektor tožniku ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen. Javni interes pa je že vsebovan v samem GZ.
Pravica do spoštovanja doma je, upoštevajoč stališče Ustavnega stališča varovana pred nedopustnimi posegi v fazi izvršitve inšpekcijske odločbe. Predmet presoje v tem upravnem sporu pa je izrek ukrepa gradbenega inšpektorja, ne pa (že) faza njegove izvršitve, zato tega ugovora sodišče v tem upravnem sporu še ne more presojati.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.2., 2/1-12.1, 3, 3/1, 152.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - rekonstrukcija objekta - ponovni postopek
Ponovni postopek ne pomeni, da se postopek začne znova, pač pa je namenjen odpravi nepravilnosti prej izdane odločbe v skladu z opozorili drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku (251. člen ZUP) oziroma v skladu s pravnim mnenjem sodišča glede materialnega prava ter v skladu s stališči sodišča glede postopka, če je bila odločba odpravljena v upravnem sporu.
V obravnavanem primeru je bila ugotovljena nelegalna rekonstrukcija obstoječega objekta (senika), (že) za rekonstrukcijo objekta kot tako pa je po prvem odstavku 3. člena ZGO-1 predpisano gradbeno dovoljenje, in če se v takem primeru dela izvajajo brez veljavnega gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, za katero se izrečejo inšpekcijski ukrepi po 152. členu ZGO-1
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - oglaševanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - načelo zaslišanja strank - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Drugostopenjski organ je v 1. točki izreka izpodbijane drugostopenjske odločbe zavrnil tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo. S tem pa ni vsebinsko odločil o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice in zato v tem delu njegova odločitev ne vpliva na vsebino prvostopenjske odločbe. To pomeni, da drugostopenjska odločba v tem delu ne predstavlja dokončnega upravnega akta, s katerim bi se posegalo v tožničin pravni položaj in ki bi se ga lahko izpodbijalo v upravnem sporu, poleg tega pa tudi zakon izrecno ne določa, da jo je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Po presoji sodišča bi moral prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe dati tožnici možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, ter o rezultatu ugotovitvenega postopka. Tožnico bi moral seznaniti s svojimi ugotovitvami tako glede dejanskega stanja, kot tudi z vidika pravnega stanja obravnavane zadeve, vključno z mnenjem NIJZ, na katerega je oprl svojo odločitev, in sicer tako, da bi imela tožnica možnost opredeliti se do njegovih stališč v dejanskem in pravnem pogledu ter tudi ustrezno in zadostno možnost, da bi se lahko celovito opredelila do mnenja NIJZ ter navedla morebitne nasprotne argumente in predložila ali predlagala ustrezna dokazila v podkrepitev svojih navedb. Da tožnici taka možnost izjave pred prvostopenjskim organom ni bila dana, je med strankama nesporno, saj toženka temu v upravnem sporu konkretizirano ne ugovarja.
Navedbe v prvostopenjski odločbi, da iz mnenja NIJZ izhaja, da izdelek ne sodi med živila za posebne zdravstvene namene, ter da bi glede na sestavo lahko sodil med prehranska dopolnila, vendar bo treba ustrezno preoblikovati informacije potrošniku, vključno z uporabo zdravstvenih trditev, ne pomenijo konkretizirane presoje prvostopenjskega organa in tudi ne razlogov, pomembnih za izrek izpodbijanega ukrepa. Prvostopenjski organ se tako v izpodbijani odločbi ni z ničemer konkretizirano opredelil, zakaj in na katerih pravnih podlagah je izrekel tožnici sporni inšpekcijski ukrep. Odločba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, niti ne vsebuje navedb določb vseh relevantnih prepisov, ter tudi ne razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, zato je posledično ni mogoče materialnopravno preizkusiti.
Tožnica je že v pritožbi obširno pojasnjevala, zakaj po njenem mnenju sporni izdelek sodi med živila za posebne zdravstvene namene in tudi o tem predložila dokazila, vendar se drugostopenjski organ do teh navedb in dokazil ni opredelil, niti jih ni presodil glede na mnenje NIJZ oziroma ponujene dokaze. Pavšalna pa je tudi trditev drugostopenjskega organa, da imajo moški s težavami s plodnostjo možnost uživanja običajne prehrane in da nimajo posebnih prehranskih potreb, saj te svoje trditve ni z ničemer obrazložil oziroma je ni podprl z argumenti glede na konkretne okoliščine obravnavane zadeve. To pa pomeni, da je obrazložitev izpodbijane prvostopenjske odločitve tudi v povezavi z obrazložitvijo drugostopenjske odločbe pomanjkljiva do te mere, da je onemogočen njen materialnopravni preizkus.
ukrep inšpektorja za okolje - stranski udeleženec - kršitev pravice do izjave v postopku
Ob tem ko je drugostopenjski organ z meritorno obravnavo tožničine pritožbe tožnici priznal položaj stranske udeleženke v postopku, ima po presoji sodišča tožnica v tožbi prav, da bi morala imeti možnost izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji odločba z dne 25. 7. 2016, v skladu z 9. členom ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Pri presoji težko popravljive škode je sodišče upoštevalo, da se prepoved prodaje tobačnih izdelkov nanaša zgolj na eno trafiko tožeče stranke na B. ulici ... v kraju C., da se prepoved ne nanaša na prodajo vseh izdelkov v tej trafiki, ampak zgolj tobačnih izdelkov in da je ta prepoved časovno omejena zgolj na 6 mesecev. Že iz teh razlogov ni mogoče govoriti o težko popravljivi škodi.
zdravstvena dejavnost - ukrep delovnega inšpektorja - nadurno delo
Namen posebne ureditve nadurnega dela v zdravstveni dejavnosti je v sami naravi dela zaposlenih, kjer je (bolj kot v ostalih dejavnostih) v ospredju javni interes (skrb za zdravje bolnikov), ki (upoštevaje načelo sorazmernosti) opravičuje za to kategorijo zaposlenih drugačno ureditev nadurnega dela, kot velja za ostale zaposlene. Upoštevaje tako logično, sistematično kot tudi jezikovno razlago predpisov, je mogoče zaključiti, da za zaposlene v zdravstveni dejavnosti velja zgolj tedenska in ne tudi mesečna in letna omejitev nadurnega dela.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - javna dela - dodatek na delovno dobo
Dodatek za delovno dobo je zakonska pravica, ki jo ureja ZDR-1, in pripada vsem zaposlenim delavcem, tudi tistim, ki so vključeni v javna dela. ZUTD pri določitvi plačila udeležencem javnih del za delo, ki ga opravljajo v programu javnih del, uporablja pojem plača, kar pomeni, da udeležencu javnih del pripada plača (kar je osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki). ZUTD dodatka za delovno dobo za udeležence javnih del ne izključuje.
Namen inšpekcijskega ukrepa, izrečenega na podlagi 12. člena ZVPNPP, je varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Ukrep se izreče podjetju, ki takšno poslovno prakso izvaja, pri tem pa oblika krivde na izrek ukrepa ne vpliva.
ZUP člen 113, 113/1, 116. ZOdvT člen 13, 22, 22/2. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 14, 14/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stroški upravnega postopka - neocenljiva zadeva - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil le o stroških, ki so bili predmet odločanja po odpravljenem sklepu, torej le o stroških, ki so nastali do izdaje odpravljene odločbe z dne 9. 2. 2016, ne pa tudi o vseh ostalih stroških, o katerih do izdaje izpodbijanega sklepa še ni bilo odločeno. Navedena odločba je bila s sodbo sodišča I U 742/2016-7 z dne 31. 8. 2017 odpravljena, posledično kot akcesorni zahtevek, ki v celoti deli usodo odločitve o glavni stvari, pa tudi sklep o stroških št. 06122-61/2009-174 z dne 3. 3. 2016. V primeru odprave upravnega akta se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bil odpravljeni upravni akt izdan, torej v stanje, kot da o zadevi še ni bilo odločeno. Prvostopenjski organ bi zato moral z izpodbijanim aktom odločiti o vseh do dneva izdaje izpodbijanega akta nastalih stroških postopka, o katerih še ni bilo odločeno.
Ker gre v tej zadevi za povprečno težko zadevo, se pri določanju količnika nagrade glede na določbo 13. člena ZOdvT uporabi srednja vrednost nagrade, kar pri razponu količnika od 0,5 do 2,5 (tarifna številka 2200 tedaj veljavne Tarife) pomeni količnik 1,5.
Postopek odvzema pasjega mladiča iz pesjaka na tožnikovem naslovu ter njegova namestitev in oskrba v Zavetišču za mali živali ..., Veterinarska bolnica ..., d.o.o., ki je bil začet po uradni dolžnosti, se je končal za tožnika neugodno, povzročil pa jih je z njegovim protipravnim ravnanjem, je v skladu s citirano določbo drugega odstavka 113. člena ZUP dolžan povrniti stroške namestitve in oskrbe te živali.
Prvostopenjski organ je v obravnavanem primeru izpodbijano odločbo izdal v posebnem ugotovitvenem postopku, s tem pa bi moral dati tožečima strankama možnost, da se seznanita s končnim uspehom dokazovanja in o tem izrečeta. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je prvostopenjski organ pri pristojni upravni enoti sam pridobil dodatno dokumentacijo, nakar je izdal izpodbijano odločbo, pred tem pa tožnikov ni seznanil s končnim uspehom dokazovanja ter jima dal možnosti, da se o tem izrečeta.
V zvezi z načelom zaslišanja stranke je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče (prim. sklep XIps 326/2014), da se stranka lahko o dejstvih in okoliščinah učinkovito izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev in, če ima možnost tudi razbrati v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Možnost izjave pa pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku, takšno pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in, če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.
ZVKD-1 člen 3, 3/1, 3/1-22, 3/1-27, 28, 28/1, 115, 115/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kulturo in medije - kulturna dediščina - poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja - okoljevarstveno soglasje
ZVKD-1 ne določa obveznosti pridobitve kulturnovartsvenega soglasje le v primerih, ko gre za postavitev objektov v smislu ZGO-1. Prav tako ni pomemben namen, zaradi katerega je bil poseg izveden. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, s katerimi navaja, da gre zgolj za »tehnično oviro«, ki preprečuje psom vstop na zemljišče in prestavlja oporo grmičkom in navijalkam.
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (2011) člen 22.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - cevovodi - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - priključitev zgradbe na javno kanalizacijo
Javna kanalizacija je omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, kanalizacijski priključek pa cevovod s pripadajočo opremo, ki poteka od posameznega objekta do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje in s tem v lasti ter upravljanju lastnika objekta. To pomeni, da je izvajalka gospodarske javne službe dolžna zagotavljati vzdrževanje javne kanalizacije, medtem ko je vzdrževanje posameznega internega kanalizacijskega voda obveznost lastnika objekta, iz katerega je ta vod speljan do javne kanalizacije (v skladu s soglasjem izvajalca javne službe). Ker gre v konkretnem primeru za obveznost popraviti porušen del internega kanalizacijskega voda, speljanega v javno kanalizacijo iz zgradbe v solasti tožnikov, ni dvoma, da gre za obveznost tožečih strank in ne izvajalke gospodarske javne službe.
Tožnik v tožbi z navedbami o zmotno ugotovljeni višini objekta in napačno ugotovljeni etažnosti sicer uveljavlja, da je objekt zgrajen v skladu z veljavnim prostorskim aktom, vendar pa s tem ne more uspeti.
Tožnik ni sledil zahtevam gradnje iz gradbenega dovoljenja, v zvezi s čimer se tožnik sklicuje na odločbo, s katero je bilo gradbeno dovoljenje spremenjeno z določitvijo višinskih gabaritov, kot so bili dejansko zgrajeni, vendar sodišče ugotavlja, da ta odločba ni postala dokončna in je bila v končni fazi razveljavljena.
V primeru spremembe višinskih mer objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, je treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje, kajti takšna sprememba pomeni spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju.
ZUP člen 42, 42/1, 129, 129/1, 129/1-2, 237, 237/2, 237/2-2. ZGD-1 člen 5, 5/1.
inšpekcijski ukrep - občinska cesta - objekt za oglaševanje - poslovna enota - sposobnost biti stranka - bistvena kršitev določb postopka
Poslovna enota ni pravna oseba, saj pripada matični družbi in se kot taka ne vpisuje v sodni register, ampak le v Poslovni register, ki ga vodi AJPES. To pomeni, da ne more samostojno opravljati poslov, torej biti nosilka pravic in obveznosti, zaradi česar sposobnosti biti stranka nima niti po drugem odstavku 42. člena ZUP.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Iz zapisnika izhaja, da je delavka v času nadzora opravljala pomožna dela v livarni, z delovnimi sredstvi tožnika in ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja ter ni imela urejenega dovoljenja za prebivanje. (Pri)tožnik kot delodajalec ji je torej omogočil delo na črno, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 4. člena in 5. členom ZPDZC-1.
delo na črno - zaposlovanje na črno - kratkotrajno delo - sorodstveno razmerje - delodajalec z manj kot 10 zaposlenimi - mikro družba - svetovanje - upokojenec - opravljanje dela na črno - inšpekcijski postopek
Tožnikovega dela svetovanja in izdelave poročila ni mogoče šteti za kratkotrajno delo. Za kratkotrajno delo se namreč šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi, kadar ga med drugim opravljajo starši lastnika ali solastnika mikro družbe ali zavoda ali samozaposlene osebe, oseba, ki opravlja kratkotrajno delo pa je (mora biti) zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Prav tako tožnikovega dela ni mogooče šteti za sorodstveno pomoč, saj dela ni opravljal za svojega sina, temveč za pravno osebo, tj. odvetniško družbo.
ZUP člen 233, 233/1, 291, 291/1, 292, 292/1, 293, 293/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - upravna izvršba - odlog izvršbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Tožnik v tožbi utemeljeno ugovarja, da je za odločanje o predlogu za odlog izvršbe pristojen organ prve stopnje in ne župan, ki je organ druge stopnje. Zoper odločitev prvostopenjskega organa pa je dovoljena pritožba. Vendar iz tožnikovega predloga izhaja, da je prosil za odlog izvršbe (le) do pravnomočne odločitve o pritožbi zoper sklep o izvršbi. Pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe pa je bila zavrnjena 18. 6. 2019, tj. že pred vložitvijo te tožbe. Pri tem odlog izvršbe do tega trenutka sploh ni mogoč, ampak je mogoč le do izčrpanja pravnih sredstev zoper izvršilni naslov; v tem primeru do pravnomočnosti inšpekcijske odločbe.
Odprava odločbe tako ne bi izboljšala tožnikovega pravnega položaja, saj toženka glede na zakonske pogoje in ustaljeno sodno prakso tudi pri ponovnem odločanju predlogu za odlog izvršbe ne bi mogla ugoditi.