inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Sporna terasa je lokacijsko gledano samostojen objekt, stoječ na parcelah drugih lastnikov, za katerega tožeča stranka ni pridobila gradbenega dovoljenja in je tožena stranka sporno gradnjo pravilno opredelila kot nezakonito. Odstranitev nelegalne gradnje je edini ukrep, ki ga gradbeni inšpektor lahko izreče v primeru nelegalne gradnje, zatorej ni zakonske podlage za izrek milejšega ukrepa ob ocenjevanju sorazmernosti in nevarnosti za okolje. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je bil inšpekcijski postopek uveden pred uveljavitvijo novega zakona, ki ureja gradnjo, zato se konča po odločbah ZGO-1.
Sklep o založitvi stroškov upravne izvršbe, potrebnih za kritje izvršilnih stroškov v postopku izvršbe, ni upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Gre za začasno denarno obveznost, saj bo o dejanskih stroških izvršbe odločeno šele po tem, ko bo ta opravljena. Izpodbijani sklep tudi ni akt po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.
Šele po tem, ko zavezanec sam ne izvrši obveznosti, določene s sklepom o izvršbi in se ta opravi po drugi osebi, namreč inšpekcijski organ izda poseben sklep, s katerim odloči o dejansko nastalih stroških in obveznostih njihovega plačila, šele s tem sklepom odloči tudi o obveznosti zavezanca za plačilo stroškov izvršbe in je zato šele zoper ta sklep dopusten upravni spor.
ZIN v 29. člen določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Tožnika sicer nista bila navzoča ob ogledu, vendar sta bila o ogledu seznanjena z vročitvijo zapisnika. V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ tožnika na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZUP pozval, da v roku 8 dni podata pripombe na vsebino zapisnika, pisno ali ustno. Tožnika pripomb nista podala, pač pa sta po preteku 8 dnevnega roka prosila za podaljšanje roka. Prvostopenjski organ ni odločil o podaljšanju roka, s tem je bila v postopku nedvomno povzročena pomanjkljivost, kar tožena stranka tudi sama ugotavlja v odločbi, ter obrazloži, da za odločitev v zadevi vendarle ni bila bistvena. Pri uveljavljanju te kršitve bi morala tožnika povsem določno izkazati vzročno zvezo med kršitvijo postopka in drugačno odločitvijo v zadevi.
ZJC člen 68. ZCes-1 člen 66, 78, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa
Prvostopenjski organ je utemeljeno postopal po določbah sedaj veljavnega ZCes-1. Z dnem uveljavitve ZCes-1 je prenehal veljati ZJC (razen posameznih določb, ki se ne nanašajo na pogoje oglaševanja). Novi zakon (ZCes-1) v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno iz občine na državo. To posledično pomeni, da bi tožeča stranka za sporne objekte morala pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1. Ne glede na navedeno pa sodišče ugotavlja, da tožeča stranka tudi v času postavitve objektov za obveščanje in oglaševanje ni imela potrebnega soglasja. V skladu z 68. členom ZJC je soglasje za postavitev izdala pristojna občina, iz odgovora B. pa je razvidno, da tožeča stranka soglasja za postavitev objektov ni pridobila.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - sprememba namembnosti - povečanje tlorisne površine - inšpekcijski zavezanec - prenos lastninske pravice na objektu - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec
Za prej obstoječi zgrajeni leseni objekt je bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, vendar gre že zaradi spremenjene namembnosti in spremenjenih tlorisnih dimenzij za bistveno drugačen objekt od dovoljenega. Glede na to prejšnji leseni objekt ne pomeni več objekta, za katerega je bila izdana odločba o priglasitvi del, temveč je šlo za gradnjo povsem drugega, novega objekta, kot je bil dovoljen, zato že o legalnosti prvotnega objekta ni mogoče govoriti, saj za tak objekt gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno.
V primeru prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu je inšpekcijski zavezanec novi lastnik objekta.
Izpodbijana odločba ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč njena izdaja pomeni izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, v tem primeru izrečenega s pravnomočno odločbo inšpektorata RS za okolje in prostor. Zakon ne daje podlage za ponovno ugotavljanje oziroma preverjanje pogojev za izdajo te inšpekcijske odločbe, ki je postala pravnomočna, kot tudi ne, da bi za izvršitev prepovedi, izrečene po 158. členu ZGO-1, moral biti izveden izvršilni postopek, saj so slednje del izreka inšpekcijskega ukrepa in s tem inšpekcijske odločbe.
Prepovedi, ki jih določa prvi odstavek 158. člena ZGO-1, so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep. Te prepovedi pa je vsebovala tudi zgoraj navedena inšpekcijska odločba, ki pa ni predmet presoje tega upravnega spora. Tožnik bi torej moral navedeno prepoved (in posledice njene izvršitve) izpodbijati že s pravnimi sredstvi zoper inšpekcijsko odločbo, ne more pa tega ponovno storiti v tem upravnem sporu, ki se na prvotno inšpekcijsko odločbo sploh ne nanaša.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 229, 229/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - stranka v postopku - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - pravni interes za pritožbo
Glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 je okoliščina, da tožnica ni bila ne stranka ne stranska udeleženka v postopku, razlog za zavrženje tožbe po 3. točki prvega odstavka 36. člena tega zakona.
Glede na prvi odstavek 229. člena ZUP, po katerem je poleg stranke upravičena vložiti v roku za stranko pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, tožnica ni legitimirana za vložitev pritožbe, saj ni izkazala, da sklep posega v njene pravice in pravne koristi.
Glede skladnosti gradnje s predpisi je treba zaradi koristi zavezanca presojati gradnjo po materialnih predpisih, ki so veljali od gradnje do izreka izpodbijanega ukrepa, zato sta se organa pravilno opirala na predpise, kot sta jih navedla in pojasnila v svojih odločbah, ker so po povedanem vsi pravno relevantni za odločitev v tej zadevi.
ZUP člen 99, 99/1, 99/3. ZGO-1 člen 152. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rok za odstranitev nelegalne gradnje - rok za izpolnitev obveznosti - materialni rok
Predmet spora je sklep gradbenega inšpektorja o zavrženju vloge tožeče stranke za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti, ki ji je bila naložena z inšpekcijsko odločbo. Rok, ki je bil tožeči stranki določen za izpolnitev obveznosti, je sestavni del inšpekcijske odločbe, torej izvršilnega naslova. Tako določen rok za izpolnitev obveznosti ni procesni rok v smislu tretjega odstavka 99. člena ZUP, temveč materialni rok. Rok za izpolnitev obveznosti inšpekcijske odločbe se namreč ne nanaša na opravljanje posameznih dejanj v postopku, ampak se nanaša na samo pravico oziroma obveznost, o kateri je odločeno z odločbo. Gre za materialni rok, katerega trajanje je v inšpekcijski zadevi nelegalne gradnje v okviru meritornega odločanja na podlagi določbe 152. člena ZGO-1 določil pristojni inšpekcijski organ. Pravilnost in zakonitost določitve tega roka je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper inšpekcijsko odločbo.
Iz prvega odstavka 32. člena ZIN se v skladu s prvim odstavkom 3. člena v postopkih gradbene inšpekcije uporablja le glede tistih vprašanj, ki niso urejena z ZGO-1. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe v skladu s tem zakonom ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje, za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, v roku, ki ga sam določi. Navedena določba inšpektorju nalaga ukrepanje brez obvestil ali sklepov o razširitvi, na katera se tožnika, kot podlago za začetek postopka, sklicujeta.
V 150. členu ZGO-1 je v zvezi z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja določen le ukrep prepovedi uporabe objekta (3. točka prvega odstavka 150. člena ZGO-1), zato se tožnika ne moreta sklicevati na to, da bi moral biti izrečen drugačen ukrep, opozorilo in dan rok za odpravo pomanjkljivosti (drugi in tretji odstavek 33. člena ZIN). Ukrepe gradbene inšpekcije določa ZGO-1 in ta v primeru uporabe objekta brez uporabnega dovoljenja določa ukrep iz 150. člena ZGO-1. Opozorilo iz drugega odstavka 33. člena ZGO-1 je oblika inšpekcijskega ukrepa, ki ga inšpektor izreče, če oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. V primeru kršitev gradbene zakonodaje je tehtanje (oceno) neprimernosti opozorila kot ukrepa napravil že zakonodajalec, ko je za uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja predpisal le ukrep prepovedi uporabe, zato neuporaba 7. in 33. člena ZIN v obravnavanem primeru, kot ugovarjata tožnika, ne pomeni kršitve materialnega prava in načela sorazmernosti.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-12.2, 153. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep gradbenega inšpektorja - bencinski servis - objekt - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - neobrazložena odločba
Glede na 1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 po presoji sodišča ni razlogov, da organ predmetnega bencinskega servisa ne bi obravnaval kot celote stavb, podzemnih rezervoarjev, vgrajenih inštalacij in druge tehnološke opreme ter pripadajočih prometnih površin. Stavbe so namreč načeloma samo del celotnega objekta. Prvostopenjski in drugostopenjski organ pa v svojih odločbah nista navedla razlogov, zakaj sta obravnavane stavbe - nadzemna objekta, tj. kovinsko nadstrešnico in prodajni objekt, obravnavala posebej oziroma zakaj sta odstranitev teh nadzemnih objektov štela za odstranitev objekta v celoti, še posebej zato, ker že po naravi stvari, glede na to, da gre za bencinski servis, smiselno pomenijo njegov manjši del.
Da bi bilo mogoče sanitarije šteti za premičnino oziroma jih ne obravnavati kot objekt, ne bi smele biti priključene na komunalno infrastrukturo. Na presojo, da gre za objekt, ne more vplivati okoliščina, da naj bi bile obravnavane sanitarije v preteklosti prestavljene z ene lokacije na drugo. Morebitna možnost prestavitve objekta oziroma njegovih konstrukcijskih elementov sama po sebi ne pomeni, da ne gre za objekt oziroma da objekt na obravnavani lokaciji (parceli) ni povezan s tlemi.
Začasnosti objekta po 42. točki prvega odstavka 3. člena GZ (objekt, namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono) ni mogoče utemeljiti le z njegovimi tehničnimi značilnostmi, saj „začasnost“ po navedeni opredelitvi GZ ne pomeni zgolj „premičnosti“, temveč je odločilen čas njegovega obstoja oziroma postavitve. Tudi objekt, ki ga je mogoče zlahka odstraniti, je lahko na svoji lokaciji postavljen trajno.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - upravna izvršba s prisilitvijo - izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo
Edini tožbeni ugovor, ki ga uveljavlja tožnica, je ta, da sklep o izvršbi ni potreben zato, ker bo obveznost izvršila sama. Vendar je dejstvo, da tožnica v odrejenem roku obveznosti ni izvršila, glede na to pa je toženka pravilno uporabila drugi odstavek 298. člena ZUP in 157b. člen ZVO-1.
ukrep občinskega inšpektorja - zavrženje pritožbe - zavrnitev pritožbe - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist
Ker je toženka pritožbo zavrgla, se presoja sodišča omeji na vprašanje, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, ali je pritožba dovoljena in ali je pravočasna. Če bi toženka pritožbo zavrnila, pa bi tožnica lahko vložila tožbo v skladu z 2. členom ZUS-1.
Trditev toženke, da izpodbijani akt ne posega v tožničin pravni položaj, je neutemeljena, saj bi sodišče o tem, ali je prvostopenjski akt zakonit, lahko odločalo šele, če bi bila zoper njega vložena tožba, pri čemer pa izpodbijani sklep tožnici preprečuje, da bi jo vložila. V njen položaj je zato nedvomno poseženo, saj to, ali bi s tožbo zoper prvostopenjski akt uspela ali ne, v tem postopku ne more biti predmet presoje.
inšpekcijski ukrep - posegi v prostor - vodno soglasje
Poseg izgradnje zidu iz betonskih zidakov na vodnem območju ter pesjakov na priobalnem območju, četudi kot dejanje samopomoči zaradi grozeče nevarnosti poplav, ni dovoljen brez pridobljenega vodnega soglasja oziroma ne sodi pod nobeno od izjem 5., 6. ali 7. točke prvega odstavka 37. člena ZV-1.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - enostaven objekt - odmik objekta od parcelne meje - obrazložitev odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Trditve prvostopenjskega organa, da je obravnavani količek objekt, ki se uvršča med enostavne objekte in da je njegova gradnja v nasprotju z Odlokom, ker količek, ki je del dvoriščne ograje, ni postavljen najmanj 0,5 m od meje sosednjega zemljišča, so pavšalne, neobrazložene in splošne do te mere, da ne ustrezajo standardu obrazloženosti odločbe po 214. členu ZUP, saj organ za te svoje navedbe ni navedel nobenih argumentov in svoje presoje o tem tudi ni z ničemer konkretiziral. Razlogov o odločilnih dejstvih tudi drugostopenjski organ ni ustrezno dopolnil in ni odpravil pomanjkljivosti prvostopenjske odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev gradnje - izvršilni postopek - odlog izvršbe - dokaz z zaslišanjem strank - nedovoljene tožbene novote - materialna izčrpanost pravnih sredstev
Predlagani dokaz z zaslišanjem tožnice, ki ga organ ni izvedel, je poleg tega podrejeni dokaz, ki se lahko uporablja le skupaj z drugimi dokazi (188. člen ZUP), in tožnica, ki še nadaljnjih dokazov ni predlagala, tako tudi z dokazom z izjavo stranke ne bi mogla izkazati drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno, saj navedeni dokaz ne more biti edini za dokazovanje kakšnega dejstva.
Navedb tožnice, ki se nanašajo na razlog za odlog izvršbe iz tretje alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1, ker jih ni podala že v pritožbi, sodišče kot nedopustnih vsebinsko ne obravnava.
inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - pravni interes
Poleg zavezanca je v postopku kot stranski udeleženec udeležena oseba, katere pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, če izkaže, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih na zakon ali drug predpis oprtih osebnih koristi. Navedbe osebe, ki uveljavlja udeležbo v postopku, so lahko podane zgolj v okviru pravnega interesa, ki ga podaja kot oseba, ki uveljavlja udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja oziroma uporabnega dovoljenja. Zato stranski udeleženec s svojo udeležbo ne more presegati varstva svojega pravnega interesa, inšpekcijski postopek pa ne more postati način reševanja sporov med zavezancem in stranskim udeležencem.
ukrep kmetijskega inšpektorja - upravna izvršba - izvršba po drugi osebi - stroški upravne izvršbe
Sklep o dovolitvi izvršbe je bil izdan skladno z 297. členom ZUP. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da če je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, se tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške in je zavezanca treba na to poprej opozoriti. Ker zavezanci tudi na podlagi tega sklepa naložene obveznosti niso izpolnili, je bil izdan sedaj izpodbijani sklep.