ZGO-1 člen 152. Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6, 6/1. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti
Legalnost gradnje je treba presojati po predpisih, veljavnih v času odločanja upravnega organa ter ob upoštevanju predpisov, veljavnih v času gradnje spornih objektov. Sodišče pritrjuje zaključku upravnih organov, da gre za enovit objekt, ki predstavlja konstrukcijsko in funkcionalno celoto. Kot navaja že organ, so namreč elementi tega objekta (to so: lesen nadstrešek, dva montažna zabojnika, armiranobetonska talna plošča in zunanje lesene stopnice) statično tako povezani, da gre za celosten – enoten objekt, saj sta zabojnika uporabljena kot konstrukcijski element te celote. Tak objekt ne izpolnjuje pogojev za enostaven objekt.
ZGPro-1 člen 18. Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS člen 4, 5, 59. Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (2004) člen 5, 5/2, 7.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - skladnost gradbenega proizvoda - izjeme
Prvi pogoj, da izjave o lastnostih ni potrebno pripraviti, je ta, da ni določb na ravni Unije ali nacionalnih določb, ki predpisujejo navedbo bistvenih značilnosti tam, kjer se nameravajo gradbeni proizvodi uporabiti, drugi pogoj pa je ta, da gre za neserijsko proizvodnjo oziroma proizvodnjo proizvedeno individualno ali če je gradbeni proizvod izdelan po naročilu.
Ker obstajajo nacionalne določbe, ki predpisujejo navedbe bistvenih značilnosti tam, kjer se nameravajo gradbeni proizvodi uporabiti, je nerelevantno, ali se je sporni proizvod izdeloval serijsko ali neserijsko.
inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - zavezanec za plačilo - inšpekcijski zavezanec - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
Organ je vezan na dejansko stanje glede tega, kdo je inšpekcijski zavezanec (bodisi kot investitor ali lastnik nedovoljene gradnje ali lastnik zemljišča), kot je ugotovljeno v inšpekcijski odločbi (peti odstavek 157.člena ZGO-1). Zavezanci za plačilo nadomestila, kot so našteti v prvem odstavku 157.člena ZGO-1, so namreč tudi inšpekcijski zavezanci, na katere se glasi odločba zaradi nelegalne gradnje iz 152. člena ZGO-1.
Oseba, ki so ji bili zaradi nelegalne gradnje izrečeni inšpekcijski ukrep, je v tem statusu tudi naslovnica denarne sankcije v obliki nadomestila kot odmene zanezakonito rabo prostora.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - objekt za obveščanje in oglaševanje
Tožnik ne more uspeti z očitkom, da mu je z zahtevo, da pridobi soglasje za postavitev reklamnih panojev, naložena obveznost, ki je sam ne more izpolniti. Ta obveznost mu je naložena z izvršljivo inšpekcijsko odločbo z dne 14. 6. 2017, ki skladno z določbo prvega odstavka 292. člena ZUP ni predmet preizkusa s pravnimi sredstvi zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Poleg tega pa se prisilni izvršbi tako naložene obveznosti iz inšpekcijskega ukrepa tožnik lahko vedno izogne s tem, da odstrani reklamni pano, za katerega nima ustreznega soglasja.
V obravnavanem primeru izpodbijana odločitev ne v dejanskem ne v pravnem pogledu ni utemeljena tako, da bi zadoščala predpisanemu standardu. Obrazložitev upravnih organov je preskopa, tako z vidika dovolj natančne ugotovitve vseh dejanskih okoliščin sporne gradnje v delu, ki je relevanten glede na izrek odločitve, pa tudi s pravnega vidika ni utemeljeno, zakaj gre za rekonstrukcijo v smislu ZGO-1, saj nenazadnje določb tega zakona, ki opredeljujejo rekonstrukcijo, niti prvo- niti drugostopenjski organ nista niti navedla. Predvsem pa se nista opredelila do vseh v upravnem postopku podanih tožnikovih ugovorov in listin, na katere se ti ugovori opirajo, zato je sodišče tožbi ugodilo.
izločitev uradne osebe - inšpektor - dvom v nepristanskost - videz nepristranskosti - kazenska ovadba
Dejstvo, da je inšpektor vložil kazensko ovadbo zoper tožnika, zaradi katere je bil tožnik že zaslišan na policiji, utemeljuje dvom v nepristranskost in objektivnost vodenja postopka inšpektorja kot uradne osebe.
Vložena kazenska ovadba inšpektorja zoper tožnika predstavlja relevantno okoliščino, zaradi katere je podan dvom v nepristranskost vodenja inšpekcijskega postopka in s tem standard videza nepristranskosti v obravnavani zadevi ni zagotovljen.
Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za postavitev oglaševalskih objektov v Mestni občini Koper (2016) člen 5, 5/1. ZUP člen 9, 154.
ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev reklamnih panojev - načelo zaslišanja strank
Organ je imel podlago za odločitev v stvari, saj je ugotovil vsa pravno relevantna dejstva, potrjena z izvedenimi dokazi v postopku (ogledi na kraju samem, najemna pogodba z dne 11. 11. 2016, itd), pravilno pa je tudi ocenil, da zgolj navedbe tožnika, da so bili panoji postavljeni junija 2016, brez izkazovanja teh navedb s kakršnimikoli listinskimi dokazi (organ je kot ustrezno listino za to navedel npr. delovni nalog za postavitev panojev), tega med strankama spornega dejstva (tj. o času postavitve panojev) ne potrjujejo, je lahko ocenil, da izvedba ustne obravnave ni potrebna.
Ker tožnik ni uspel izkazati postavitve panojev v juniju 2016, torej pred uveljavitvijo Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za postavitev oglaševalskih objektov v Mestni občini Koper (tj. dne 2. 7. 2016), s katerim je bil v prvem odstavku 5. člena na zavarovanem območju sprejet začasni ukrep do sprejema prostorskega akta iz 3. člena: prepoved izvajanja gradenj in postavitev vseh vrst objektov, naprav in predmetov za oglaševanje ali obveščanje, ni mogoče slediti tožbeni tezi, da ker so bili postavljeni pred njegovo uveljavitvijo, ne morejo biti predmet izreka ukrepa glede na prepovedano retroaktivnost predpisov.
inšpekcijski postopek - status stranke - vstop v postopek - zavrženje zahteve
Ker je bil postopek izdaje izvršilne odločbe pravnomočno končan pred vložitvijo zahteve za vstop v postopek, tožnica vstopa v ta postopek ne more doseči.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vstop stranskega udeleženca v postopek - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica stranke do izjave - kršitve določb postopka
Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi drugostopni organ pred izdajo izpodbijanega akta (s katerim na podlagi pritožbe stranke z interesom je odpravil sklep prvostopnega organa o zavrnitvi zahteve stranke z interesom za vstop v postopek in odločil, da se stranki z interesom vstop v postopek dovoli), torej, pred odločitvijo o odpravi odločbe poslal pritožbo stranke z interesom v odgovor tožniku, ki je v tem inšpekcijskem postopku stranka z nasprotnim interesom. Ker pa tega ni storil, se tožnik o pritožbi stranke z interesom pred izdajo akta ni mogel z njo seznaniti in torej posledično ni imel možnosti, da bi se izjavil o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Odlok o plakatiranju in oglaševanju v Občini Šentjur (2006) člen 4, 4/1, 4/2, 4/3, 28. ZUP člen 9, 9/1, 214, 214/1.
ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev reklamnih panojev - rok za uskladitev s pravilnikom - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Toženka navaja, da rok 6 mesecev teče od uveljavitve Odloka o oglaševanju in plakatiranju v Občini Šentjur. To ne drži, saj Odlok določa, da rok teče od uveljavitve pravilnika iz 6. člena Odloka. Zaradi zmotno uporabljenega predpisa pa toženka v izpodbijani odločbi ne pojasni, kdaj je bil ta pravilnik sprejet oziroma kdaj naj bi stopil v veljavo in posledično ali se je rok, predpisan za uskladitev z novim Odlokom že iztekel. Sodišče v registrih veljavnih predpisov in niti na spletni strani toženke, na kateri objavlja občinske predpise, tega pravilnika ni našlo, zato tega, kdaj ali je bil sprejet in kdaj je stopil v veljavo, tudi ni moglo ugotoviti samo.
Izkazati je treba, da je bil poziv, v katerem organ stranko seznani z ugotovljenim dejanskim stanjem in predpisom, ki ga namerava uporabiti ter jo pozove, naj se o tem izjasni, tudi vročen. V obravnavanem primeru tako formuliranega poziva in dokazila o njegovi vročitvi tožniku v upravnem spisu ni, ampak se v njem nahaja zgolj elektronsko sporočilo, kateremu naj bi bil pripet zapisnik o inšpekcijskem pregledu. Zato tožnik tudi, če bi uveljavljal nova dejstva in dokaze ne bi mogel biti prekludiran, saj ni izkazano, da mu je bila možnost izjave dana, v tožbi pa opustitvi izrecno ugovarja.
ZZVR-1 člen 75, 80. Odločba o spremembah Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (2021) člen IX, IX/1. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-1.
V konkretnem je fitosanitarni inšpektor dolžan ukrepati v skladu s IX. členom Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja, ki med drugim določa obveznost izreka prepovedi sajenja gostiteljskih rastlin iz II. točke te odločbe za tri naslednje rastne dobe na mestu uničenih rastlin, pri tem pa tega ukrepa ne more opredeliti drugače, kot je to določeno v tem podzakonskem predpisu.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - zavrženje tožbe - tožba v upravnem sporu - pravni interes
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev, pač pa ustavitev postopka, ki se je vodil po uradni dolžnosti, pomeni le, da se pravna situacija ne bo spremenila. Z izpodbijanim sklepom tako ni bilo odločeno o zahtevi ali interesu tožnice kot stranske udeleženke inšpekcijskega postopka, zato ta z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju.
inšpekcijski postopek - ukrepi inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa
Soglasje za postavitev oglasnega panoja, ki govori o dovoljenju za prekopavanje, podkopovanje in druga dela na državni cesti, ne more nadomestiti soglasja, ki mora vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Ob ugotovitvi, da objekta stojita v varovalnem pasu državne ceste brez ustreznega soglasja, je njuna odstranitev edini možni ukrep
ZUP člen 113, 122, 122/1. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 23, 23/4.
inšpekcijski postopek - stroški upravnega postopka - denarna socialna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka - pogoji za oprostitev - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru je nesporno, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči. Glede na četrti odstavek 23. člena Pravilnika o stroških v upravnem postopku to pomeni, da za tožnico velja domneva, da stroškov postopka ne more plačati brez škode za nujno preživljanje, in se torej v takšnem primeru finančni položaj stranke in njene družine ne ugotavlja, kar je ugotovila že toženka. Kljub temu toženka tožnice ni oprostila plačila stroškov postopka v celoti, ampak je ob upoštevanju, da tožnica nima družine oziroma družinskih članov, zaključila, da je tožnica upravičena do oprostitve plačila polovice njihovega celotnega zneska. Zakaj je dejstvo, da je tožnica samska oseba, relevantno za odločitev, iz obrazložitve ni razvidno. Prav tako ni mogoče razbrati, zakaj je toženka ocenila, da je tožnico primerno oprostiti plačila ravno polovice stroškov. Toženka svoje odločitve ne pojasni, temveč zgolj zaključi, da je „primeren del stroškov, katerega plačila naj se tožnica oprosti, polovica njihovega celotnega zneska“.
ZUP člen 214, 297. ZFPPIPP člen 132. ZVO-1 člen 9, 156, 157, 161.
upravna izvršba - stroški izvršbe - izvršba po drugih osebah - prisilna poravnava - posledice začetka postopka prisilne poravnave - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - obrazložitev odločbe - obremenjevanje in uničenje okolja - ravnanje z odpadki
V zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave zoper povzročitelja obremenitve okolja ZVO-1 nima nobenih določb, po presoji sodišča pa glede na to, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja v primeru stečaja ali likvidacije, to (še toliko bolj) velja za povzročitelja obremenitve okolja, ki je v postopku prisilne poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je namreč finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjema in se poslovanje dolžnikovega podjema (oziroma njegovega rentabilnega dela) po opravljeni prisilni poravnavi nadaljuje.
Postopek izvršbe se z začetkom postopka prisilne poravnave ne prekine (kot sicer določa prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP), ker gre za terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase. V predmetni zadevi ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na podlagi določb ZVO-1. To pa pomeni, da ne gre za vprašanje obsega stečajne mase, ampak za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki. Iz tega razloga se tudi določba prvega odstavka 161. člena ZVO-1, ki določa, da se nedenarne terjatve do insolventnega dolžnika z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave, v predmetni zadevi ne uporabi.
Sodišče pa pritrjuje tožbi v delu, v katerem le ta navaja, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen in ga zaradi tega ni mogoče preizkusiti.
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-2. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (2011) člen 3, 4, 4/1, 4/1-1, 4/14, 4/15, 19, 36.
gospodarska javna služba - komunalna infrastruktura - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - gradnja komunalne infrastrukture
Na podlagi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode je od 31. 12. 2015 dalje obvezna 100 % stopnja zbiranja komunalne odpadne vode v javnem kanalizacijskem omrežju, zato se tožnica neutemeljeno sklicuje na besedilo Operativnega progama odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki je, hierarhično nižji akt.
V obravnavanem primeru ne gre za odločanje o sami izvršitvi inšpekcijskega ukrepa oziroma o njegovem odlogu, saj je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o inšpekcijskemu ukrepu in ne o njegovi prisilni izvršitvi. Sodna presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa zato že iz tega razloga ni potrebna. Iz istega razloga tudi ni bilo treba ugotavljati, ali gre za odstranitev objekta, ki predstavlja tožnikov dom.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1., 3a, 144. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1.
inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - počitniški objekt - podporni zid - gradnja kleti - pomožni kmetijski objekt - gradnja počitniškega objekta brez gradbenega dovoljenja
Gradbeni inšpektor je na podlagi ugotovitev z ogleda gradnje predmetnega objekta in podpornih zidov ter zbranih drugih ustreznih podatkov ugotovil, da gre za gradnjo počitniškega objekta (in ne enostavni objekt - kmečko lopo oz. klet), za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, zato je pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo in zakonito odredil ukrepe iz 152. člena ZGO-1.
kmetijsko zemljišče - inšpekcijski ukrep - uporaba kmetijskih zemljišč v drug namen - varstvo kmetijskih zemljišč
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetni parceli za delno kmetijsko in delno stavbno zemljišče s površino prvega 1.560 m2 in površino drugega 275 m2 (odstotno razmerje 85 : 15), ob ugotovljenem obsegu nasutega gramoza (površine okoli 700 m2), kar znatno presega površino stavbnega zemljišča, predstavlja tudi po presoji sodišča nasutje gramoza na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njenim namenom. Tako je zahteva inšpekcijskega organa, da mora tožnik z navedenega zemljišča odstraniti nasuti gramoz in zemljišče uporabljati le v kmetijski namen, zakonita.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Ker tožnica kot inšpekcijska zavezanka ni izpolnila obveznosti iz izvršilnega naslova, je bilo rušenje, ki ga je opravil pooblaščeni izvajalec, potrebno, posledično pa tudi stroški, nastali s tem dejanjem. Tožnica bi se jim lahko izognila le, če bi do datuma opravljanja izvršbe odstranila obravnavani objekt.