ZJC člen 68. ZCes-1 člen 78, 78/3, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - veljavnost zakona
ZJC je prenehal veljati z dnem uveljavitve ZCes-1, razen posameznih določb, ki so izrecno naštete v drugem odstavku 123. člena ZCes-1, ki pa se ne nanašajo na pogoje oglaševanja. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa posebnega režima za objekte, postavljene pred 1. 7. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo.
Pogodba, ki je bila sklenjena zaradi ureditve spornih razmerij med tožnikom in MOL v zvezi z reklamnimi panoji, postavljenimi brez dovoljenja pristojnega organa MOL, po svoji vsebini in načinu izdaje predpisanega soglasja ne more nadomestiti.
ZUP člen 260, 260-1, 267. ZVO-1 člen 157a, 157a/3. SPZ člen 27, 27/1.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odstranitev odloženih odpadkov - zavezanec za plačilo stroškov - zemljišče v lasti republike slovenije - posestnik zemljišča - dejanska oblast nad stvarjo - posest odpadkov - obnova - zavrženje predloga za obnovo postopka - novo dejstvo - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec
Tožnik je bil zavezan za plačilo stroškov po tretjem odstavku 157.a člena ZVO-1 kot posestnik zemljišča, kar je bilo ugotovljeno na podlagi koncesijske pogodbe in aneksa ter zahtevka za sečnjo, kar je ustrezalo tako definiciji lastniškega posestnika, kot tudi neposrednega dejanskega posestnika (prvi odstavek 24. in prvi odstavek 27. člena SPZ. Organ je tožnika določil za plačnika, ker je ugotovil, da tožnik izvaja na parceli neposredno dejansko posest. Tožnik namreč ni bil določen za plačnika stroškov le na podlagi določb ZSKZ, ki so ga pooblaščala za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti (2. in 4. člen ZSKZ), ali vpisa B. v zemljiški knjigi, temveč kot dejanski posestnik nepremičnine, to dejstvo pa s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P ... z dne 26. 2. 2015 ni ugotovljeno drugače kot z odločbo z dne 31. 5. 2015. Dejanska oblast nad parcelo, na kateri so bili odloženi odpadki, pa je bila podlaga za določitev tožnika kot zavezanca za plačilo stroškov odstranitve odpadkov.
tožba v upravnem sporu - tožba, vložena zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa - preuranjena tožba - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz podatkov posredovanih upravnih spisov izhaja, da je drugostopni organ prejel pritožbo v reševanje 12. 11. 2019. To pa pomeni, da procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1 za obravnavo tožbe zaradi molka organa še niso izpolnjene v času vložitve tožbe, saj še ni potekel dvomesečni rok (od prejema pritožbe tožnika), v katerem bi moral drugostopni organ o pritožbi odločiti.
Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe. Zato mora sodišče, če tožbo zavrže, zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja - legalizacija objekta
To, da tožnica gradbenega dovoljenja ni pridobila, ni sporno. Šele v tožbi uveljavlja, da je bil prizidek končan leta 1985, toženka pa ni ugotavljala zakonitosti/nezakonitosti gradnje v času tedaj veljavnih predpisov. S tem tožeča stranka sicer formalno uveljavlja zmotno uporabo predpisa, vendar pa je potrebno upoštevati, da se predpisi vedno uporabljajo glede na ugotovljena dejstva. Da bi organ določena dejstva ugotavljal, pa jih mora stranka zatrjevati. Tožnica v upravnem postopku (in tudi v tožbi) ni postavila ustrezne trditvene podlage, zaradi katere bi toženka opravila presojo, ali je bila gradnja v letu 1984-1985 morda legalna.
V obravnavanem primeru ne gre za odločanje o sami izvršitvi inšpekcijskega ukrepa oziroma o njegovem odlogu, saj je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o inšpekcijskem ukrepu in ne o njegovi prisilni izvršitvi. Zato glede na 3. točko izreka odločbe Ustavnega sodišča (sodna) presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa že iz tega razloga ni potrebna. Glede na to sodišče tudi ni presojalo, ali je prizidek v obravnavanem primeru dom oziroma del tožničinega doma.
Z izpodbijano odločbo je za objekt prepovedan promet z njim ali z zemljiščem, na katerem stoji, in tožnica iz tega razloga ne more kupiti nepremičnine parc. št. 1269/15 k.o. ... Četrti odstavek 158. člena ZGO-1 določa, da prepovedi iz prvega odstavka ne veljajo, če so prepovedana dejanja potrebna zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov. Sklenitev kupoprodajne pogodbe za nakup nepremičnine parc. št. 1269/15 k.o. ... pa ni potrebna za izvršitev inšpekcijskega ukrepa odstranitve prizidka. Res je, da je s to prepovedjo poseženo v pravni položaj stranke z interesom JSS ..., saj svojega zemljišča ne more prodajati. Vendar slednja tega ne more uveljavljati v tem upravnem sporu z odgovorom na tožbo in predlaganim zaslišanjem inšpektorice
inšpekcijski postopek - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - stranka v postopku - stranski udeleženec
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ker je inšpektor ustavil inšpekcijski upravni postopek, ker je ocenil, da ni javnega interesa za njegovo vodenje oziroma nadaljevanje, s tem upravnim aktom ni bilo odločeno o zahtevi (ali interesu) stranke ali stanskega udeleženca. Zato tudi tožnik kot pobudnik inšpekcijskega postopka oziroma morebitni stranski udeleženec z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadet v svojem pravnem položaju.
Način oglaševanja je treba ločiti od registriranega imena tistega, ki tak oglas objavlja. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo ne zgolj v primeru, če je neresnična, ampak če kakorkoli, vključno s celotno predstavitvijo zavaja ali pa bi zgolj utegnila zavajati povprečnega potrošnika. Oglaševanje, da gre za hotel, četudi je to registrirano ime pravne osebe, bi nedvomno lahko zavedla vsakega povprečnega potrošnika. Torej je ne glede na uraden naziv firme način oglaševanja, da gre za hotel, še vedno zavajajoč.
ukrep gradbenega inšpektorja - obnova postopka - objektivni rok za obnovo postopka - predhodno vprašanje - zavrženje predloga
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje Občina Izola predstavlja podzakonski akt, na katerem temelji inšpekcijska odločba. Sprememba občinskega odloka, ki jo tožeča stranka uveljavlja kot obnovitveni razlog, pa ne predstavlja predhodnega vprašanja po določbah 147. člena ZUP, pač pa vsebinsko pomeni uporabo drugega - spremenjenega materialnega predpisa, ki se je spremenil po dokončnosti odločbe, katere obnova se predlaga, in ni obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP. Glede na navedeno tudi po mnenju sodišča tožeča stranka ni izkazala nobenega izmed razlogov, ki se izjemoma uporabijo za obnovo postopka tudi po preteku treh let (peti odstavek 263. člena ZUP), zato je predlog vložila prepozno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - investitor - gradnja na tujem svetu
Izpodbijana odločba je izdana na podlagi ugotovitev, ki v zadevi niti niso sporne, saj jim tožnik v tožbi izrecno ne ugovarja, in sicer, da je tožnik 1998 zgradil predmetni objekt, ne da bi si zanj pridobil gradbeno dovoljenje, ki bi ga moral pridobiti, tako po predpisih, veljavnih v času izvedbe gradnje, kot po vseh nadaljnjih predpisih, veljavnih do dneva izdaje odločbe.
Glavni ugovor, ki ga tožnik izpostavlja v tožbi, to je sporno lastništvo zemljišča izvedene gradnje, in sicer tožnik oporeka toženki, da se predmetna gradnja deloma nahaja na zemljišču A.A., za odločitev v tej zadevi ni pravno pomemben, saj je, kot rečeno, edino pravno pomembno dejstvo v postopku, kot je obravnavani, da je investitor zgradil objekt, za katerega bi moral pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ni pridobil. Drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da tudi, če bi bilo zemljišče gradnje v celoti v njegovi lasti, to ne bi vplivalo na ugotovitev, da je objekt nelegalno zgrajen.
Ali je konkretno zemljišče gozdno zemljišče, je odvisno od opredelitve tega zemljišča, upoštevaje določbe 10. in 11. člena ZG v gozdnogospodarskem načrtu območja oziroma enote. Z zajemom zemljišč v gozdnogospodarski načrt je namreč opravljena presoja, ali so izpolnjena merila, ki jih za pojem gozda oziroma gozdnega zemljišča opredeljujejo določbe ZG.
inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep veterinarskega inšpektorja - zaščita živali - zdravstvena oskrba poškodovane živali - nujni ukrepi v javnem interesu - odvzem živali - skrbnik živali
Iz izpodbijane odločbe, zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 13. 10. 2017 ter poročila veterinarja B.B. z dne 13. 10. 2017 izhaja, da je bila kobila, za katero je bil odrejen prevoz, tako bolna kot poškodovana, zato je prva alineja 17. člena ZZZiv nedvoumno bila podlaga, da se je prevoz kobile na novo lokacijo, po odredbi inšpektorja - veterinarja, lahko izvršil.
V izpodbijani odločbi opisano stanje kobile, ugotovitve inšpektorjev na ogledu ter vsebina izpovedbe oskrbnika živali A.A. izkazujejo, da je tožnik kršil prvo alinejo 7. člena ZZZiv, ki določa, da mora skrbnik živali zagotoviti: bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam, v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji.
Ob dejanski situaciji, ki je narekovala takojšnje ukrepanje zaradi zavarovanja dobrobiti živali, se tožnik ne more sklicevati na postopkovna pravila, ki jih strankam sicer zagotavlja 9. člen ZUP (oziroma 22. člen Ustave). Da pa je dobrobit živali v javnem interesu, pa izhaja iz samega namena ZVMS kot tudi ZZZiv.
Obrazložitev izpodbijane odločbe temelji na vsebinski presoji utemeljenosti navedb o dejstvih in okoliščinah, kot jih je toženka povzela (zgolj) iz odločbe MKGZ, citiranju posameznih določil ZKZ in sklicevanju na določbo prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kar nakazuje na presojo toženke, da bi sodišče tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Inšpektorata zavrnilo. Z navedenim je toženka opravila vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki presega standard očitnosti, za kar v ZBPP nima podlage.
ZUP člen 274, 274/1, 274/2. ZV-1 člen 3, 3/1, 37, 37/2, 38, 38/3, 68, 68/2, 68/2-2, 175, 175/1, 175/1-8.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - status stranskega udeleženca - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev po nadzorstveni pravici - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču
Tožnica niti v svoji zahtevi niti v predmetni tožbi ni podala navedb oziroma razlogov, ki bi utemeljevali odpravo prvostopenjske inšpekcijske odločbe po nadzorstveni pravici po citiranem prvem odstavku 274. člena ZUP, saj v tej določbi navedenih razlogov niti izrecno niti smiselno ne zatrjuje. Sodišče zato nima podlage za presojo pogojev za njeno odpravo po nadzorstveni pravici. Tako v zahtevi kot v predmetni tožbi pa tožnica zatrjuje, da organ v prvostopenjski odločbi materialnih predpisov (določb ZV-1 in ZIN) ni pravilno uporabil, v tožbi pa tudi, da sploh ni uporabil relevantnih določb ZGO-1. To pomeni, da po vsebini trdi, da so podani razlogi za razveljavitev prvostopenjske inšpekcijske odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 274. člena ZUP.
Sodišče ni našlo niti zatrjevane kršitve 37. člena ZV-1, ki določa, kateri posegi na vodno in priobalno zemljišče so dovoljeni in pod kakšnimi pogoji, ne določa pa inšpekcijskih ukrepov, kot to zmotno zatrjuje tožnica.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kulturo in medije - poseg v kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje - nujnost posega
Skladno s prvim odstavkom 28. člena ZVKD-1 je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za vsak poseg v kulturni spomenik. Kot poseg v dediščino so v 27. točki 3. člena ZVKD-1 opredeljena vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, zlasti pa vse spremembe dediščine, ki se štejejo za gradnjo v skladu s predpisi o graditvi objektov, dela pri vzdrževanju in uporabi dediščine, premeščanje dediščine ali njenih delov, dejavnosti in ravnanja, ki se izvajajo v zvezi z dediščino ali neposredno z njo ter iskanje arheoloških ostalin in raziskave dediščine. Glede na široko opredelitev „posega v dediščino“ zakonska določba zajema tudi postavitev ograje na predhodno stoječe kovinske stebričke.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - nevaren pes - vpis v centralni register psov - ograjena parcela - opozorilne table - napačna uporaba materialnega prava
Določba 2. alineje 9. točke 5. člena ZZZiv ne določa, kakšen naj bi bil opozorilni znak na vhodu na ograjeno zemljišče niti tega ne določa noben drug predpis. Zato sodišče meni, da je kot opozorilne znake v smislu prej navedene zakonske določbe treba šteti take znake, ki povprečnega človeka seznanijo, da nedovoljeno vstopa (bodisi sam bodisi v spremstvu živali) na ograjeno zemljišče ter ga seznanijo s pravili morebitnega vstopa. Niti v zakonu niti v drugem predpisu namreč ni podlage za zahtevo tožene stranke, da bi moral opozorilni znak vsebovati obvestilo, da se na drugi strani ograje nahaja pes čuvaj, ki bi lahko bil nevaren ljudem ali živalim, ki bi vstopile na ograjeno zemljišče.
V obravnavani zadevi je gradbeni inšpektor dejstva, na katera je oprl svojo odločitev, ugotavljal z izvajanjem dokazov, in sicer z ogledom in pridobitvijo podatkov o spornih gradnjah, to pa pomeni, da ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, pač pa v rednem ugotovitvenem postopku, s tem pa bi moral dati tožeči stranki kot inšpekcijski zavezanki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker ji ta možnost ni bila dana, sodišče zaključuje, da je v zadevi podana bistvena kršitev pravil postopka.
sklep o dovolitvi izvršbe - izvršljivost odločbe - neizpolnitev obveznosti
Organ je pravilno izdal sklep o dovolitvi izvršbe, potem ko je ugotovil, da je bil izvršilni naslov vročen tožeči stranki, in da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. S tem je namreč odločba postala izvršljiva in so izpolnjeni pogoji za začetek izvršbe.
ZIN člen 37. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-25, 2/1-75, 2/1-76, 97, 97/2, 97/4.
inšpekcijski ukrep - varovalni pas javne ceste - železniško območje - gradnja v soglasju z upravljalcem občinske ceste - javna pot
Med strankama ni sporno, da se je v konkretnem primeru izgradnja digitalnega radijskega sistema na železniškem omrežju izvajala v varovalnem pasu, ki je hkrati varovalni pas železnice in varovalni pas ceste. Sporno pa je, ali je za izvajanje nadzora nad posegom v tem pasu (ki je torej hkrati varovalni pas železnice in varovalni pas ceste) pristojen inšpektor za železniški ali cestni promet, kot tudi, ali je za izvajanje predmetnega posega treba imeti soglasje Občine Žirovnica, sedaj tožene stranke.
Ker je za poseg v varovalni pas občinske ceste potrebno soglasje upravljavca občinske ceste, ki ga tožnika nimata, je pravilen zaključek organa, da si morata tožnika za predmetni poseg v varovalnem pasu občinske ceste pridobiti soglasje občine in urediti poseg v skladu s tem soglasjem.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ograja - enostaven objekt - odmik od parcelne meje - soglasje - odstranitev objekta - ustavitev gradnje
Kakršno koli ograjo tik ob javni površini oziroma v odmiku, manjšem od 1,5 m, je mogoče bilo legalno postaviti le na podlagi gradbenega dovoljenja, brez gradbenega dovoljenja pa, če je izpolnjevala pogoje za enostaven objekt in s soglasjem organa Mestne uprave, pristojnega za promet.
ZUP člen 62, 62/2, 237, 237/2, 237/2-5. ZKZ člen 107.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - jezik v postopku - bistvena kršitev določb postopka
Tožnika nista imela možnosti, da bi se pred izdajo izpodbijane odločbe v italijanskem jeziku seznanila z vsem gradivom v spisu, ki ga ni mogoče opredeliti kot povsem nerelevantnega za zadevo, zato so bile kršene določbe (drugega odstavka 62. člena) ZUP o uporabi (italijanskega) jezika v postopku, kar se po 5. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka.