Stranki v postopku ni bila dana možnost izjave. Inšpektor je namreč opravil inšpekcijski ogled, ne da bi jo o tem obvestil in ji dal možnost, da se o ugotovitvah izjavi. Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo in obseg le-te, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem izreče.
Postopek inšpekcijskega nadzorstva po ZGO-1 sicer šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, slednji pa določa, da je mogoče odločiti v skrajšanem postopku, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana. Izdaja odločbe v skrajšanem postopku je torej mogoča, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, v obravnavani zadeva pa takšna nujnost ni izkazana.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 10, 11, 11/1. ZVZD-1 člen 3, 3/1, 3/1-2. GZ člen 3, 3/1, 3/1-12.
ukrep delovnega inšpektorja - varnost in zdravje pri delu - gradbišče - odgovornost glavnega izvajalca - delodajalec
Na gradbišču sta izvajala dela podizvajalca in sicer s tistimi delavci, ki so bili pri njima zaposleni, na gradbišču ni bilo delavcev, ki bi bili zaposleni pri tožniku ali bi zanj opravljali delo na drugi podlagi. V upravnem postopku prvostopenjski, niti drugostopenjski organ dejansko nista ugotovila drugače, ker sta štela, da to, pri kom so delavci zaposleni, ni pravno relevantno. Tudi tožbenim trditvam, da so delo na gradbišču opravljali delavci A. d.o.o. in B. d.o.o. s svojimi delavci, toženka v tem upravnem sporu ni nasprotovala. Za toženko torej ni sporno, da so bila dela oddana podizvajalcem in da so v času inšpekcijskega pregleda na gradbišču delali delavci, katerih delodajalec ni bil tožnik. Zato sodišče zaključuje, da so bili delavci, ki so delali na gradbišču v delovnem ali pogodbenem razmerju s podizvajalcema, tako da tožnika ni mogoče šteti za njihovega delodajalca v smislu kot ta pojem definira ZVZD-1.
ZUS-1 člen 2, 2/1. ZUP člen 43, 222, 222/4, 246, 246/1, 255, 255/1. ZIN člen 24, 24/1.
inšpekcijski postopek - pritožba zoper obvestilo - zavrženje pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsake upravne odločbe oziroma drugega javnopravnega posamičnega akta, ampak samo tiste, ki za pojem upravnega akta, kot ga definira zakon, izpolnjujejo formalni pogoj (to so akti, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil1) in materialni pogoj (to je, da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta in s tem posegajo v pravni položaj tožnika ter ki so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu.
Z izpodbijanim aktom - obvestilom inšpektorja pa po presoji sodišča v tej inšpekcijski zadevi (še) ni bilo meritorno odločeno. Povedano drugače: izpodbijano obvestilo ne vsebuje vsebinske opredelitve glede podane tožničine zahteve z dne 18. 5. 2017 z dopolnitvami oziroma glede njene prijave stranske udeležbe v tej njeni vlogi z dopolnitvami zahtevanem inšpekcijskem postopku, kot tožnici pravilno pojasnjuje pritožbeni organ v sklepu druge stopnje. To pomeni, da v tem upravnem sporu izpodbijani akt ni upravni akt po ZUS-1.
Ker je, prvostopenjski organ o tožničini vlogi za priznanje statusa stranske udeleženke v tem (celotnem) inšpekcijskem postopku 19. 6. 2017 izdal sklep št. 06122-1326/2017-8 (39275), to pomeni, da procesne predpostavke za vložitev pritožbe zaradi molka organa prve stopnje niso bile izpolnjene.
Za izdajo inšpekcijske odločbe po 152. členu ZGO-1 je pravno pomembno izključno to, ali gre za objekt, za katerega je po zakonu treba pridobiti gradbeno dovoljenje, in če da, ali je bilo to dovoljenje pridobljeno. Sodišče ugotavlja, da odgovora na to vprašanje izpodbijana (in enako tudi drugostopenjska) odločba ni pojasnila tako, da bi bilo mogoče odločitev preizkusiti, torej je nepopolna, kar je bistvena kršitev določb postopka in s tem razlog za odpravo izpodbijane odločbe. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj tožnikov objekt šteje kot objekt, za gradnjo katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, ki sicer, kot ni sporno, za prizidek ni bilo izdano.
ZV-1 člen 11, 14, 37, 37/1, 175, 175/1, 175/1-8, 175/2.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vodotok
Ob pravilni umestitvi zemljišč, na katerih so se izvedla dela (nasutje gramoza pomešanega z gradbenimi odpadki ter zemljo, odstranjena obrežna vegetacija, del vegetacijskega sistema pa je zasut z nasipanim gradbenim materialom, tik ob cesti na parceli položeni robniki, na novo postavljena kovinska mreža), kot zemljišč, za katera veljajo določbe ZV-1 in ugotovitvi, da za ta dela ni bilo pridobljeno predpisano vodno soglasje iz prvega odstavka 150. člena ZV-1, je po presoji sodišča tožena stranka, po ugotovitvi, da tožnik ni izvajal del, ki jih je na vodnem in priobalnem zemljišču dovoljeno izvesti, pravilno štela, da gre za dela izvedena v nasprotju z določbo prvega odstavka 37. člena ZV-1 in je pravilna tudi odločitev, da izrek ukrepa temelji na določbi 8. točke prvega odstavka 175. člena ZV-1.
ZIN člen 3, 24, 28, 32. ZVOP-1 člen 50. ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - sklep o ustavitvi postopka
Če organ ugotovi kršitev predpisa, postopka ne sme ustaviti, ampak mora v izreku ugotoviti kršitev predpisa s strani zavezanca. V konkretnem primeru je inšpektor po izvedenem postopku ugotovil kršitev zakona, vendar te ugotovitve ni vključil v izrek, ampak zgolj v obrazložitev upravnega akta.
Dejstvo, da je kršitev ZVOP-1 že storjena, da gre za enkratno dejanje, ki ga z ukrepom ni mogoče (več) preprečiti, ne pomeni, da lahko organ v izreku akta odloči o ustavitvi postopka, v obrazložitvi pa ugotovi kršitev zakona, ker tega ni mogoče utemeljiti z nobeno zakonito metodo razlage predpisa.
Tožena stranka je kršila določila tretjega odstavka 24. člena in prvega odstavka 28. člena ZIN v povezavi s prvim odstavkom 213. člena ZUP, ker ni v izreku pač pa v obrazložitvi upravnega akta odločila o predmetu postopka, in se odločbe zato ne da preizkusiti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ogled - pravica do sodelovanja v postopku
Tožnik ne oporeka ugotovitvi, da bi moralo biti za postavitev sporne stavbe pridobljeno gradbeno dovoljenje, niti ne temu, da takega dovoljenja nima. Zaključek tožene stranke, da je sporni objekt nelegalna gradnja, je zato utemeljen.
Tožnik pri ogledu spornega objekta ni bil navzoč, vendar pa to še ne pomeni kršitve njegove pravice do sodelovanja v postopku.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - izbris zaznambe
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka objekta, ki je predmet inšpekcijskega nadzora, ni odstranila. Iz upravnega spisa tudi ne izhaja, da bi bil postopek zoper tožečo stranko, zaradi inšpekcijskega postopka nelegalne gradnje ustavljen. Inšpektor je sicer po predložitvi novega gradbenega dovoljenja uvedel inšpekcijski postopek zaradi neskladne gradnje in izdal odločbo, s katero je ugotovil, da izvedena gradnja ni skladna z novim gradbenim dovoljenjem, kar v posledici tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila pristojnega gradbenega inšpektorja za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige.
ukrep inšpektorja za ceste - občinska cesta - ogrožanje varnosti javnega prometa
Inšpekcijski ukrep, s katerim je tožniku naložena odstranitev lesenih količkov, postavljenih v makedamsko vozišče kategorizirane občinske ceste, in s tem povezana obveznost, da tožnik vrne vozišče v prvotno stanje, temelji na prvem odstavku 5. člena ZCes-1, saj tudi na makadamskem vozišču, ki je z občinskim odlokom kategorizirano kot občinska cesta, veljajo prepovedi izvajanja ali opustitve dejanj, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
V inšpekcijskem postopku ni mogoče presojati pravilnosti in zakonitosti pravnomočnega gradbenega dovoljenja, saj je vanj mogoče poseči le na podlagi z zakonom predpisanih (izrednih) pravnih sredstev, ki jih ima za to pristojni organ (tudi drugostopenjski) možnost uporabiti tudi po uradni dolžnosti.
V obravnavanem primeru se izrečeni ukrep ustavitve gradnje ne nanaša le na del oziroma dele objekta, ki so zgrajeni v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pri čemer ni obrazloženo, ali to zahteva narava oziroma način gradnje, zato odločitve ni mogoče preizkusiti.
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni v zadostni meri pojasnila razlogov, ki utemeljujejo zahtevo, da tožnica odstrani latnik. Za tako zahtevo v postopku upravne izvršbe ima sicer formalno podlago v inšpekcijski odločbi, ki je tožnici nalagala, da pripravi površino za nadaljnjo kmetijsko rabo, vendar pa bi jo morala ustrezno pojasniti in utemeljiti. Pojem "kmetijska raba" je namreč splošen in tako obširen pojem, da bi morala zato tožena stranka v postopku realizacije (izvršbe) zahteve iz inšpekcijske odločbe po pripravi zemljišč za nadaljnjo kmetijsko rabo, glede na okoliščine konkretnega primera, utemeljiti tudi njegovo sorazmernost.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 152, 153. ZIN člen 7, 7/2.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Ker uskladitev obravnavane gradnje z gradbenim dovoljenjem ni možna, saj je neskladen cel objekt (zaradi napačne lokacije), za podporni zid pa gradbeno dovoljenje tožniku niti ni bilo izdano, je organ pravilno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1 (ki se izreče v primeru nelegalne gradnje) in ne na podlagi 153. členu ZGO-1 (ta pa v primeru neskladne gradnje).
ZCes-1 člen 78, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6. ZJC člen 68.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - varovani pas državne ceste - odstranitev objekta - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta
Soglasje za poseg v varovalni pas državne ceste, izdano na podlagi 47. člena ZJC, ki je določal obseg varovalnega pasu in splošne pogoje za poseg vanj, ne more nadomestiti soglasja iz 68. člena ZJC, ki se nanaša na posebne pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državni cesti, vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
ZUP člen 298. Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti (2009) člen 8.
Ker se tožnik ni v celoti ravnal po ureditveni odločbi, je imel organ pooblastilo, da mu je izrekel kazen, s katero mu je bilo zagroženo že s sklepom z dne 21. 3. 2017. Glede na to, da tožnik ni izvršil vseh izrečenih ukrepov iz ureditvene odločbe, je z izpodbijanim sklepom zgolj izrečena (že) zagrožena kazen (s sklepom z dne 21. 3. 2017), saj bi tožnik moral izvršiti vse ukrepe, ki so mu bili odrejeni (za primer neizvršitve vseh odrejenih ukrepov mu je bilo namreč zagroženo z denarno kaznijo v znesku 500 EUR). Zato v obravnavanem primeru pooblastila inšpektorja niso bila presežena. Hkrati je tožniku v izpodbijanem sklepu zagroženo s ponovno denarno kaznijo v enaki višini (500 EUR), če ne bo ravnal v skladu z izrečenim ukrepom.
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.6. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-4. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2/3, 2/6, 2/15, 3, 6, 10, 12, 12/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Priključek se od komunalne opreme (tudi sekundarne vodovodne infrastrukture) razlikuje glede temeljne funkcije. Funkcija priključka je namenjena zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo.
Glede na to, da med strankama niti ni sporno, da za predmetne posege ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je gradbena inšpektorica upravičeno izrekla inšpekcijski ukrep (sanacijo objekta) pri nelegalni gradnji. V času izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe veljavni ZGO-1 namreč v prvem odstavku 3. člena med drugim določa, da se rekonstrukcija objekta, za kar je šlo v obravnavani zadevi, lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen
ZKZ v prvi alineji B). točke 107. člena ZKZ določa, da ima inšpektor pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku. Ob upoštevanju dikcije navedene določbe, ki inšpektorju nalaga pristojnost izreči citirani ukrep, sodišče ugotavlja, da izrek ukrepa iz 1. točke izpodbijane odločbe (odstranitev objekta), ne temelji na določbi prve alineje B). točke 107. člena ZKZ.
inšpekcijski postopek - objekt za oglaševanje - varovalni pas regionalne ceste - odstranitev objekta
Zaradi lokacije postavitve, ki za postavitev objektov zahteva pridobitev soglasja direkcije, bi tožnica morala to soglasje pridobiti, kar ni storila. Izdani soglasji občine pa tega soglasja (soglasja navedene direkcije) ne moreta nadomestiti.
Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice (2014) člen 16, 16/2, 16/3.
inšpekcijski postopek - priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje - kmetijsko gospodarstvo - obvezen priklop na javno kanalizacijo
Iz Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice jasno izhaja dolžnost uporabnikov, da se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje, vendar ob izpolnitvi naslednjih pogojev. Najprej mora biti na območju, kjer se nahaja stavba, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zgrajena javna kanalizacija, poleg tega pa mora biti uporabnik s strani izvajalca javne službe obveščen o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo, v zvezi s čimer je dolžan izvesti priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v šestih mesecih od prejema tega obvestila.