inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglasni objekt - kategorizirana javna cesta - dovoljenje - oglaševanje na javnem mestu - javna površina - lastninska pravica - uporaba nepremičnine
Pri presoji, ali gre za javno mesto oziroma javno površino, je treba poleg lastništva parcel upoštevati tudi druga dejstva, med drugim tudi okoliščino, da tožeča stranka ti zemljišči vseskozi uporablja in skrbi za travnato površino. To dejstvo je povezano s pogodbo, sklenjeno dne 27. 5. 2003 med tožečo stranko in družbo D. d.d., kar vse je pomembno zaradi ugotavljanja, ali je mogoče predmetni zemljišči opredeliti kot javno mesto
ZDR-1 člen 35, 45, 142, 142/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2. ZVZD-1 člen 10, 11, 12.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - efektivni delovni čas - priprava delavca na delo - prisotnost na delu
Za ugotovitev, ali je delavčevo opravljanje dela šteti v delovni čas, je med drugim ključnega pomena tudi, ali je delavec na delovnem mestu fizično prisoten ali ne, in da v bistvu ugotovitev fizične prisotnosti pomeni, da je treba, ne glede na to, da delavec v tem času ne opravlja dela, takšno prisotnost vračunati v delovni čas.
Obveznosti delodajalca in obveznosti delavca, tudi obveznost delavca iz 35. člena ZDR-1, ki delavca zavezuje k spoštovanju in izvajanju predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu, po presoji sodišča potrjujejo stališče, da je čas priprave na delo, ki je namenjen zagotovitvi varnih delovnih razmer, čas, ki ga je treba v smislu prej pojasnjene razlage Sodišča EU uvrstiti v efektivni delovni čas, ker gre za izpolnjevanje delavčeve obveznosti v smislu določb ZDR-1 in ZVZD-1.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi
Tožnica je v svojem predlogu za izrek ničnosti Odločbe njeno neizvršljivost zatrjevala, ker naj iz Odločbe ne bi bilo razvidno, na katerem delu parcel naj bi bilo treba odstraniti gramoz, saj da se gramoz nahaja na več delih predmetnih parcel, pri čemer pa ni mogoče zahtevati odstranitve vsega gramoza, saj bi na ta način zakonito zgrajeni objekti izgubili povezavo z javno potjo, ki na teh parcelah obstaja že 50 let; poleg tega naj ne bi bilo natančno razvidno, kje se nahaja kmetijsko zemljišče in kje stavbno zemljišče. Po presoji sodišča so to vprašanja (ne)popolne in (ne)pravilne ugotovitve dejanskega stanja zadeve, ki je bilo ugotovljeno v Odločbi, kar pa ni med taksativno naštetimi razlogi, ki utemeljujejo izrek ničnosti kot izredno pravno sredstvo, temveč gre za argumente, ki bi jih bilo morebiti mogoče ob izpolnjenosti pogojev uveljavljati z drugimi pravnimi sredstvi.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - podporni zid - vzpostavitev prejšnjega stanja - odlog izvršbe - nepopravljiva škoda
Po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna, saj tožnica razloga nepopravljive škode v svojem predlogu ni z ničemer izkazala, dejstev in dokazov, ki bi jih bilo možno upoštevati v tem upravnem sporu (po arg. a contrario 20. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), pa tudi sedaj v tožbi ne navaja oziroma ne ponuja.
ZUP člen 229, 229/2, 235, 235/1, 235/4, 263, 263/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o ustavitvi postopka - stranski udeleženec - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - vročanje v upravnem postopku - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožnica bi morala v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP zahtevati vročitev sklepa z dne 7. 11. 2011 le v roku, ki ga je imela za vložitev pritožbe Občina A. kot stranka inšpekcijskega postopka, ter bi zanjo od vročitve sklepa dalje tekel samostojen pritožbeni rok, v katerem bi lahko vložila pritožbo. Tako pa ni ravnala. Zato je prvostopenjski organ tudi po presoji sodišča pravilno zavrgel tožničin predlog za obnovo postopka kot prepozen (že) pri formalnem preizkusu, zaradi ugotovitve obstoja enega od razlogov za zavrženje predloga (pretek objektivnega roka treh let od dokončnosti sklepa o ustavitvi postopka - po četrtem odstavku 263. člena ZUP).
Varnostni menedžer je oseba, ki je pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja odgovorna za zakonitost, strokovnost in učinkovitost varovanja. Glede na naloge, ki jih opravlja varnostni menedžer je zakonodajalec očitno ocenil, da tega dela ne more profesionalno opravljati oseba, ki ni zaposlena za nedoločen čas s polnim delovnim časom. To pomeni, da mora imeti pravna oseba-tožnik, ki opravlja dejavnost zasebnega varovanja, z vsaj eno osebo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto varnostnega menedžerja, ki opravlja zgolj in samo naloge varnostnega menedžerja, ne pa tudi drugih del in nalog, kot so npr. dela in naloge detektiva.
inšpekcijski postopek - delo na črno - opravljanje dela - zaposlovanje na črno - prepoved opravljanja dela
Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka dokazil, ki bi dokazovala oziroma izkazala čas trajanja zaposlitve ni priložila, zato so bili izpolnjeni pogoji za uporabo domneve o obstoju delovnega razmerja za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Bistveni pogoj za izrek inšpekcijskih ukrepov po 152. členu ZGO-1 je, da se gradnja izvaja brez ustreznega gradbenega dovoljenja, ki pa ga tožnika nesporno nista pridobila, in da okoliščin, ki jih navajata kot take, ki naj bi jima pridobitev gradbenega dovoljenja onemogočale, v inšpekcijskem postopku ni mogoče upoštevati.
Tožnika gradnje brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja niti ne bi smela začeti oziroma bi mogla graditi tak objekt, za katerega bi predhodno uspela pridobila gradbeno dovoljenje (gradnja katerega bi bila po prostorskih aktih dopustna); tako pa nesporno nista ravnala.
gradbena inšpekcija - nelegalna gradnja - obnova postopka - obnova inšpekcijskega postopka - status zemljišča - ni predhodno vprašanje
Vprašanje pravnega statusa zemljišča (kmetijsko ali stavbno) ni bilo predhodno vprašanje, zato tudi okoliščina (obnovitveni razlog) na katerega se predlog za obnovo postopka opira, ni verjetno izkazan. Posledično je lahko toženka v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP predlog pravilno zavrgla.
ZVOP-1 člen 56. ZIN člen 24, 24/4. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo osebnih podatkov - inšpekcijski postopek - prijavitelj - obvestilo prijavitelju o ugotovitvah postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Obvestilo po 56. členu ZVOP-1 ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Gre namreč zgolj za seznanitev tožnika o poteku postopka inšpekcijskega nadzora, v katerem kot prijavitelj ni imel položaja stranke v postopku.
objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - državna cesta - varovalni pas ceste
Z dnem uveljavitve ZCes-1 je namreč prenehal veljati ZJC. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo. To posledično pomeni, da bi tožeča stranka za sporni objekt morala pridobiti soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba - reklamni pano
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetni parceli za kmetijsko zemljišče, predstavlja tudi po presoji sodišča postavitev montažne konstrukcije za nameščanje reklamnih panojev na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Montažna konstrukcija ni uvrščena med objekte, ki jih je dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, tudi ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva, da se odstrani, upravičena.
ZPDZC-1 člen 3, 3-1. ZPotK-1 člen 2, 2-6, 25. Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS člen 3, 3f, 21.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - kreditni posrednik - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - potrošniški kredit - registrirana dejavnost - implementacija direktive
Implementacija Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS glede instituta kreditnega posrednika v ZPotK-1 je ustrezna. Tožnica pri svoji argumentaciji spregleda uvodno izjavo (17) iz preambule te direktive, da bi bilo treba državam članicam še naprej pustiti možnost, da obdržijo ali uvedejo dodatne obveznosti, ki bremenijo kreditne posrednike, vključno s pogoji, pod katerimi lahko kreditni posrednik prejme pristojbino, tj. plačilo od potrošnika, ki je zahteval njegove storitve. To se odraža tudi v določilih točk (b) in (c) 21. člena direktive, ki določata pravila plačevanja kreditnemu posredniku, kolikor je takšno plačilo sploh dogovorjeno. Republika Slovenija se je pri implementaciji cit. direktive odločila izkoristiti prepuščeno svobodo urejanja in je določila, da, kolikor obstaja kakršnakoli obveznost za plačilo storitev posredovanja, jo kreditni posrednik sporoči dajalcu kredita, ki plačilo stroškov vključi v skupne stroške kredita, s čimer se je v korist potrošnika ohranila veljavna ureditev. To je bilo uzakonjeno v 25. členu ZPotK-1. Iz povedanega je razvidno, da je ZPotK-1 predvidel tudi možnost, da kreditni posrednik prejme plačilo, tako kot je to predvidela tudi Direktiva 2008/48/ES, zato slednja v zvezi z institutom kreditnega posrednika v ZPotK-1 ni bila implementirana nepravilno.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - odstranitev objekta - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na to, kdo je postavil objekt za obveščanje in oglaševanje in kdo je lastnik tega objekta ter kdo ga posledično lahko odstrani. Takšne ugovore je možno uspešno uveljavljati le zoper odločbo, ki je izvršilni naslov, ne pa zoper sklep o dovolitvi izvršbe.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - nevaren pes - izjema
Če ne obstaja nobena od omenjenih - izrecno določenih - izjem, je za odločitev v obravnavani zadevi pomembno le, ali je tožničin pes A. ugriznil psa B., saj je že s tem dejstvom izpolnjen dejanski stan iz citirane zakonske določbe oziroma podana (dejanska) podlaga za izpodbijano odločitev.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - nezahteven objekt - sprememba gradbenega dovoljenja - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Sodišče v celoti sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, da gre v obravnavani zadevi zaradi enotnih konstrukcijskih elementov za en sam objekt, ki zato ni zgrajen v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem oziroma njegove mere bistveno presegajo mere objekta, kakršnega bi bilo dovoljeno zgraditi na podlagi tega dovoljenja. Prav tako se sodišče strinja s stališčem toženke, da gre glede na dimenzije objekta in njegovo namembnost za nezahteven objekt, gradbenega dovoljenja za gradnjo takega objekta pa ni mogoče spremeniti (četrti odstavek 74.č člena ZGO-1), zaradi česar obravnavani objekt ne more biti zgolj neskladna gradnja (12.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), temveč gre za nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
inšpekcijski postopek - zdravilo - promet z zdravili - uničenje blaga
Glede na obseg pošiljke je prvostopenjski organ utemeljeno zaključil, da zdravilo sibutramin ni bilo namenjeno za osebno uporabo, pač pa za nadaljnji promet. Temu tudi tožeča stranka ne oporeka, meni pa, da do prometa s sporno pošiljko zdravil sploh še ni prišlo, saj so bila ta zasežena, preden so bila dana na trg in s tem na voljo končnim kupcem, vendar pa sodišče temu ne sledi.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je sibutramin zdravilo, ki ga je Evropska agencija za zdravila že v letu 2010 umaknila s seznama dovoljenih zdravil in da tudi nobeno od zdravil, ki vsebuje to snov, nima dovoljenja za promet na območju RS. Taka ugotovitev pomeni, da je s tem izpolnjen eden od pogojev, ki že zadošča za ukrep uničenja zdravila. Tožena stranka zato utemeljeno ni sledila predlogu tožeče stranke, da bi sama poskrbela, da bi se sporna pošiljka vrnila kitajskemu dobavitelju, saj za to nima zakonske podlage.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranka v postopku - načelo zaslišanja stranke v postopku
Inšpekcijski ukrep se je vseskozi nanašal na identično označbo inšpekcijskega zavezanca (B.), obliko družbe (d.o.o.), dejavnost (upravljanje z nepremičninami) in naslovom (...), tako da tožeča stranka ne more uspeti s tožbenim zatrjevanjem, da je bila spremenjena pasivna legitimacija in da bi posledično moral biti spremenjen rok za izvršitev ukrepa.
Stranka, ki meni, da obstajajo kakršnikoli razlogi, na podlagi katerih uradna oseba organa ne bi smela odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, mora nedvoumno zahtevati njeno izločitev ter za to navesti razloge iz 35. ali 37. člena ZUP in jih obrazložiti, poleg tega mora biti uradna oseba, katerih izločitev se zahteva, navedena poimensko.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - poškodba pri delu - efektivni delovni čas
Sodišče ugotavlja, da je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki je delavkino poškodbo opredelil kot nezgodo pri delu, pravilna. Temelji namreč na določbi petega odstavka 154. člena ZDR-1, ki določa, da je delovni čas efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Navedeno pomeni, da se je poškodba zgodila v delovnem času. Na ugotovitev, da gre za delovno nezgodo, po presoji sodišča nadalje vpliva tudi nesporno dejstvo, da se je poškodba (med delovnim časom) zgodila v nadzorovanem in (tudi) za namen kajenja uporabljenem prostoru.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - načelo zaslišanja strank
Soglasje pristojne direkcije za postavitev objekta v varovalnega pasu državne ceste – glavne ceste na podlagi določb ZCes-1 ni bilo izdano, po presoji sodišča pa soglasje Direkcije RS št. 37167-303/2010-5 z dne 9. 3. 2010, katerega veljavnost sta presojala upravna organa in na katerega se sklicuje tožeča stranka, ni veljavno. Sodišče namreč soglaša s presojo prvostopenjskega organa, da je bilo to soglasje dano za postavitev svetlobne oglaševalske vitrine na parc. št. 1550/51 k.o. ... v km 0,585, torej ne za postavitev tega objekta na spornem zemljišču.