ZUP člen 6, 126, 127, 243, 243/1, 243/3, 245, 245/1. ZIN člen 2. ZCes-1 člen 97, 97/2, 112, 118, 118/1, 118/1-6.
objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje k posegu v varovalni pas občinske ceste - kontradiktornost postopka - načelo zakonitosti v splošnem upravnem postopku
Ker razmerje med strankama glede objektov za oglaševanje ni ustrezno pogodbeno urejeno, kar je v nasprotju s pogoji izdanega soglasja, je organ pravilno zaključil, da so za izrek ukrepa v skladu s 6. točko prvega odstavka 118. člena ZCes-1 podani vsi pogoji.
ZIN člen 7, 7/3. Pravilnik o živilih za posebne zdravstvene namene (2002) člen 8. Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 člen 17, 17-3. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 16. Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlementa in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih člen 3, 10, 12.
V preteklosti se je v Sloveniji prodajal izdelek BioBran MGN-3 kot prehransko dopolnilo, ker pa ga naenkrat ni bilo več, je tožnica začela tržiti ImunoBran MGN-3 (živilo za posebne zdravstvene namene), pri čemer pa je zaradi kontinuitete obveščanja potrošnikov na svoji spletni strani navedla, da sta oba izdelka enaka, saj vsebujeta enako aktivno učinkovino; kasneje je tožnica ta „enačaj“ s svoje spletne strani umaknila. Če ni novih dognanj medicinske stroke, da gre za živilo za posebne zdravstvene namene, prehransko dopolnilo ne more kar postati živilo za posebne zdravstvene namene. Poleg tega tožnica za ImunoBran MGN-3 navaja, da je namenjen dietetskemu uravnavanju oslabljenega imunskega sistema, pri čemer pa upoštevaje Napotke ministrstva za razvrstitev živilo za posebne zdravstvene namene oslabel imunski sistem, denimo zaradi kemoterapije ali obsevanja, ne predstavlja indikacije, ki bi zahtevala posebno prehransko obravnavo; zato bi bilo označevanje tega izdelka kot živilo za posebne zdravstvene namene, kar jasno izraža, da gre za posebno živilo, namenjeno prehranjevanju oz. prehranski obravnavi bolnikov z omejeno, oslabljeno ali moteno zmožnostjo uživanja običajnih živil, lahko zavajajoče za potrošnike.
inšpekcijski postopek - okoljsko pravo - odpadki - ukrep okoljskega inšpektorja - ravnanje z odpadki - zemeljski izkop
Za odstranjevanje obravnavanih odpadkov je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po postopku z oznako R10, ki, kot rečeno, ni bilo pridobljeno. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožničino sklicevanje na drugi odstavek 9. člena ZKZ, po katerem se rodovitna zemlja, odrinjena pri gradbenih posegih, uporabi za izboljšanje kmetijskih zemljišč, urejanje javnih zelenih površin ali sanacijo degradiranih območij, razen kadar se rodovitna zemlja uporabi za ureditev okolice objekta, zaradi gradnje katerega je bila odrinjena. Navedena določba namreč ne določa, da v opisanih primerih ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja oziroma da se določbe ZVO-1 in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi ne uporabljajo.
ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev nelegalne gradnje - izvršilni naslov - izvršilni postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe
Izvršba se lahko opravi le na podlagi izvršilnega naslova - izvršljive odločbe, poravnave ali sklepa, s katerim se nalagajo določene obveznosti. Obseg izvršbe je v celoti omejen z vsebino odločbe, ki se izvršuje. Glede na povedano je sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen).
Sodišče ugotavlja, da se tožbeni ugovori nanašajo na inšpekcijski postopek oziroma ukrep, ki predstavlja izvršilni naslov in torej podlago za izdajo v tem upravnem sporu presojanega akta, in ne na sam sklep o dovolitvi izvršbe. Že iz tega razloga tožnik nima prav, da bi se moralo v tem, torej izvršilnem postopku, presojati zgoraj navedene okoliščine, ki predstavljajo pogoje za izvršitev odločbe o odstranitvi objektov, saj gre za izdajo akta o dovolitvi izvršbe, s katero je bila tožniku (kot inšpekcijskemu zavezancu) naložena izvršitev te odločbe, torej odstranitev nelegalne gradnje in vzpostavitev prejšnjega stanja. Teh ugovorov pa tožnik, kot že povedano, v tem upravnem sporu, ko sodišče presoja zakonitost akta o dovolitvi izvršbe, ne more z uspehom uveljavljati.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti - inšpekcijski zavezanec
Tožeča stranka zmotno meni, da je s tem, ko je, ne da bi za to pridobila gradbeno dovoljenje, vzpostavila sistem za odsesevanje in filtriranje prašnih delcev z namenom zmanjšanja emisij v okolje, uporaba objekta enaka. Ravno navedeno namreč po mnenju sodišča kaže, da so se s proizvodnjo povečale emisije v okolje, ki jih tožeča stranka omejuje z navedenimi ukrepi. Nedvomno pa se je tudi povečala poraba električne energije v primerjavi s prejšnjo dejavnostjo. Vse navedeno zadostuje za sklep, da so se z novo dejavnostjo - lesno proizvodnjo povečali vplivi objekta na okolico v primerjavi s prejšnjo legalno dejavnostjo - skladiščem.
Za določitev inšpekcijskega zavezanca je pomembno, kdo je investitor oziroma lastnik objekta, v katerem je prišlo do nezakonite spremembe namembnosti. Najemno razmerje, sklenjeno med investitorjem oziroma lastnikom kot najemodajalcem in najemnikom, ki objekt uporablja, je notranje razmerje, ki temelji na dogovoru med tema subjektoma, njuno dvostransko razmerje pa učinkuje in ustvarja pravno razmerje le med njima.
Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda (2005) člen na območju občine Cerknica 13, 13/1, 28, 28/1, 28/1-2.
inšpekcijsko nadzorstvo - priključitev na javno kanalizacijo - finančno stanje
Sodišče se strinja s toženo stranko, da Odlok nikjer ne določa, da bi bilo lahko finančno stanje upravičen razlog, da se uporabniku na javno kanalizacijo ni potrebno priključiti, niti da bi se lahko odložilo priklop. Prvostopenjski organ tako ni mogel odločiti drugače, kot je odločil.
Vročevalec je v hišnem predalčniku pustil obvestilo z navedbo roka 15 dni, v katerem je bilo pisanje mogoče prevzeti. V tem roku pisanje ni bilo prevzeto, zato se vročitev šteje za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka. Ta je v konkretnem primeru potekel 3. 1. 2017. Posledično se je rok 30 dni za tožbo iztekel 2. 2. 2017. Ker je bila tožba vložena 3. 2. 2017, je bila vložena prepozno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - načelo sorazmernosti
V obravnavanem primeru ni spora, da tožnika gradita objekt brez gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je njuna gradnja nelegalna gradnja in jima je zato gradbeni inšpektor na podlagi 152. člena ZGO-1 utemeljeno izrekel ukrep ustavitve gradnje ter odstranitve objekta. Tožnika namreč nista zgolj dogradila prej obstoječe kamnite nestanovanjske samostoječe stavbe, pač pa sta to odstranila in zgradila nov objekt.
Načelo sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena ZIN je mogoče razumeti le tako, da inšpektor v primeru kršitve izbere za zavezanca najugodnejši ukrep le med tistimi ukrepi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in torej ukrepov ne sme izkrekati arbitrarno in po prosti presoji ter mimo materialnega prepisa. Za nelegalno gradnjo materialni predpis (ZGO-1) določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev, kar pomeni, da inšpektor tožnikoma ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - posebni ugotovitveni postopek
Že iz prvostopenjske odločbe je natančno razviden potek postopka, iz katerega izhaja, da je inšpektor dejansko stanje ugotavljal na več ogledih, opravil poizvedbo pri upravni enoti glede izdanega gradbenega dovoljenja, pridobil pa je tudi tožnikovi pisni izjavi. Še natančneje pa je vsa opravljena dejanja opisal drugostopenjski organ, ki je dodal, da je inšpektor vpogledal tudi v geografski prikaz zemljišča in objekt fotografiral. Tožnik v tožbi ne zanika niti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja glede obsega in investitorstva izvedenih del niti pravilnosti stališča, da gre za dela, za katera bi moral tožnik pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ni pridobil.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.1.5., 2/1-1.10, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6. ZGPro-1 člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - manj zahtevni objekt - gradbeni proizvod - nelegalna gradnja
Tožnica ni izkazala, da bi bil sporen objekt gradbeni proizvod in s tem nezahtevni objekt, za postavitev katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, zato gre v tem primeru za manj zahtevni objekt. Za gradnjo takega objekta pa bi morala tožnica pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tega ni storila, je gradnja nelegalna in ji je zato gradbeni inšpektor utemeljeno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1.
inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - stranka v postopku - neukrepanje inšpektorja
Inšpekcijski postopek se začne po uradni dolžnosti, to pa je takrat, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje.
V primeru, ko je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, inšpektor ustavi postopek s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka, na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu.
inšpekcijski postopek - mednarodni cestni prevoz - avtobus - kontrolni pregled tahografa - bilateralna pogodba
Glede na to, da vgradnjo digitalnega tahografa v vozila predpisuje 10. člen Evropskega sporazuma o delu posadke na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR) in je BiH podpisnica Sprememb Sporazuma AETR ter so določbe Sprememb Sporazuma AETR za države podpisnice zavezujoče, se tožnik ne more uspešno sklicevati na dvostranski sporazum med RS in BiH iz leta 1998, kot tudi ne na veljavno zakonodajo BIH. Zato je zmotno tožbeno stališče, da ima tožnik v spornem avtobusu lahko še vedno vgrajen analogni tahograf.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da so bili v času gradnje sporne garaže, v letu 1974 (izjava tožnika na zapisnik), za gradnjo objektov kot je obravnavani, morali biti izpolnjeni pogoji iz ZUN in pridobljena bodisi lokacijska informacija ali odločba o dovolitvi priglašenih del. Gre za dovoljenji, ki v obravnavanem postopku inšpekcijskega nadzora nista bili predloženi, zato je v nadaljevanju pomembna tudi ugotovitev prvostopenjskega organa, da je treba legalnost obravnavane gradnje treba presojati tudi z vidika določbe Pravilnika.
Ob nesporni ugotovitvi, da je objet zgrajen tik ob ograji, ki je tudi meja z zemljiščem parc. št. 358 k.o. ... in da del strehe garaže posega na sosednjo parc. št. 358 v k.o. ..., sta po presoji sodišča upravna organa pravilno ugotovila, da je bil objekt zgrajen v nasprotju z zahtevami Pravilnika glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč. Prav tako po presoji sodišča, ob nesporni ugotovitvi, da je garaža zgrajena na III. vodovarstvenem območju, gradnja enostavnega objekta brez upravnega dovoljenja ni zadostila določbi 17. oziroma 18. člena Pravilnika, ki za gradnjo v varovanem območju zahteva pridobitev soglasja.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča, ki se določa v obliki bonitetnih točk (25. člen ZKZ), podrobnejša metodologija določanja bonitete zemljišč pa je bila določena v Pravilniku o določanju in vodenju bonitete zemljišč, torej predpisu usklajenem z določbami ZKZ. Po presoji sodišča zasaditev rastlin, v konkretnem primeru smrek, predstavlja nasad, ki ob podatku gostote zasaditev več kot 50 rastlin na hektar, ustreza definiciji iz drugega odstavka 4.a člena ZKZ, ki določa, da se za nasad po 4.a členu šteje strnjen nasad rastlin za gospodarsko rabo z gostoto 50 ali več rastlin na hektar.
ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/4, 267, 267/1, 267/2, 267/3.
inšpekcijski nadzor - ukrep gradbenega inšpektorja - obnova upravnega postopka - predhodno vprašanje - zavrženje predloga za obnovo postopka
Status zemljišča, na katerem so zgrajeni objekti, ni bil pravno odločilna okoliščina za izdajo inšpekcijske odločbe, zato tudi ne more pomeniti predhodnega vprašanja.
Sankcije iz 152. člena ZGO-1 se primarno izreče investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti po lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt.
Z golim zanikanjem ugotovitev inšpekcijskega organa tožnik ugotovljenega dejanskega stanja, na katerem je izpodbijana odločba osnovana, ni uspel v ničemer izpodbiti, niti omajati.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - izvršba s prisilitvijo - obrazložitev - inšpekcijski zavezanec - izvršilni naslov
Izpodbijani sklep vsebuje jasen izrek o izreku (naj)prej zagrožene denarne kazni ter navedbo kot pravne podlage 298. člena ZUP in v materialno pravno bistvenih točkah opisano dejansko stanje s podatki o izdanih izvršilnem naslovu in sklepu o dovolitvi izvršbe ter ugotovitvah pregledov na terenu, da sta se roka za izpolnitev obveznosti iztekla brezuspešno, kar vse pa za preizkus materialne zakonitosti sklepa po presoji sodišča zadostuje.
Dokler obstaja veljaven izvršilni naslov, je izvršilni postopek lahko voden zoper zavezanca v odločbi, ki predstavlja izvršilni naslov ter se ta ne more razbremeniti obveznosti iz te odločbe z enostransko lastno izjavo, podano v smeri, da ni (več) zavezanec.
Tožnica z zatrjevanjem, da je sporna gradnja zgrajena v odmiku, ki je manjši od odmika, predpisanega s prostorskim aktom, ne izkazuje pravnega interesa za vstop v inšpekcijski postopek. Materialni predpis sicer predpisuje minimalne odmike, ki jih je treba upoštevati v upravnem postopku izdaje upravnih dovoljenj za gradnjo, kar pa ne pomeni, da tožnica s tem izkazuje pravni interes za vstop v inšpekcijski postopek, ki teče zaradi varstva javnega interesa.