ZCes-1 člen 5, 6, 9, 66, 78, 125. ZJC člen 6. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56, 56/3.
objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - varovalni pas ceste - državna cesta - javni interes
Ni podlage za tožbeno stališče, da bi se izvedbo del v varovalnem pasu državne ceste presojalo zgolj po določbi 78. člena ZCes-1, kot gramatikalno razlaga tožnik določbo tretjega odstavka 78. člena ZCes-1, z navedbo, da ta taksativno določa pogoje za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje. Navedena zakonska določba ureja obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, vendar je ni mogoče razlagati neodvisno od namena določbe 66. člena ZCes-1, ki je določen v prvem odstavku, in tretjega odstavka, ki določa širino varovalnega pasu in od Direkcije za infrastrukturo zahteva presojo tudi z vidika varovanja državne ceste. Določbe 78. člena ZCes-1 tudi ni mogoče razlagati neodvisno od prvega odstavka 5. člena ZCes-1, ki prepoveduje izvajati kakršnakoli dela na zemljiščih ali objektih ob javni cesti, s katerimi bi se ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
Pravilnik o projektiranju cest ne širi zakonskih določb, ampak zgolj podrobneje opredeljuje, kdaj bi bili lahko prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, to pa je bil tudi razlog za zavrnitev soglasja v obravnavani zadevi.
V skladu z navedeno zakonsko ureditvijo je bilo treba za gradnjo takšnega objekta, katerega tako tlorisne mere kot namembnost je bila ugotovljena pri inšpekcijskem pregledu, pridobiti gradbeno dovoljenje.Nesporno je, da v predmetnem postopku gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, pri čemer potrdili, s katerima je bila vzeta na znanje priglasitev gradnje po merah in namembnosti bistveno drugačnega objekta, kot je dejansko zgrajeni objekt, ne predstavljata gradbenega dovoljenja.
založitev zneska za kritje izvršilnih stroškov - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - ni upravni akt
Po oceni sodišča izpodbijani sklep ne predstavlja akta iz 2. člena ZUS-1, saj ne gre za akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Res je bilo tožniku z izpodbijanim sklepom naložena založitev denarnega zneska v tam opredeljeni višini, vendar pa ne samo, da gre za začasno naloženo denarno obveznost v določenem znesku (torej le do poznejšega obračuna dejanskih izvršilnih stroškov), temveč tega zneska v primeru, če ga zavezanec (tožnik) ne založi, organ ne more od njega izterjati, temveč ga mora založiti sam organ, glede na to, da se je postopek uvedel po uradni dolžnosti.
Prav tako izpodbijani sklep ni sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.
ZZZiv člen 26, 26/1, 26/1-9, 26.c, 26.c/1, 26.c/1-1, 43, 43-5.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - obvezno šolanje psa - usmrtitev živali
Inšpekcijska postopka izdaje odločbe o odreditvi šolanja nevarnega psa in odločbe o njegovi usmrtitvi sta glede na ureditev v ZZZiv medsebojno povezana. Nespoštovanje predhodno izdane odločbe o odreditvi šolanja je pogoj za izdajo odločbe o usmrtitvi. Kljub temu pa sta navedena inšpekcijska postopka dva ločena upravna postopka, v katerih se izdata samostojna upravna akta, zoper katera je mogoče vložiti ločeni pravni sredstvi. Ker je bil rok za izvedbo obveznega šolanja nevarnega psa na podlagi prve alineje prvega odstavka 26.c člena ZZZiv določen že z odločbo o odreditvi šolanja nevarnega psa, bi se lahko ustavnopravni pomislek glede vezanosti trenutka začetka teka roka za izvedbo šolanja na dan ugriza in s tem povezana dejanska dolžina roka kot pravno odločilen lahko izkazal le v postopkih pravnega varstva zoper odločbo o odreditvi šolanja, ta pa je bila v času izdaje izpodbijane odločbe o usmrtitvi psa pravnomočna.
ZVOP-1 člen 20, 20/1, 20/5, 20/7, 157, 157/1. ZUS-1 člen 2, 7, 65, 65/1, 66, 67, 67/1. URS člen 120, 153. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 18, 26, 34, 39. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv člen 7.
O obveznosti tožnika, da pri izvajalcih javne službe prevzame odpadno komunalno embalažo, se ne odloča z upravno odločbo.
Tožnik je dolžan prevzemati (le) takšno količino odpadkov, kot so jo zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katerimi ima tožnik sklenjene pogodbe, dali na trg.
Tožnika kot zasebnega gospodarskega subjekta ni mogoče prisiliti k sklenitvi pogodb, bodisi z zavezanci za ravnanje z odpadki (tj. s povzročitelji odpadkov), bodisi z izvajalci javne službe, saj je to stvar njihovega svobodnega urejanja. Lahko pa, kolikor se izkaže, da zaradi nesklenjenih pogodb izpolnjevanje obveznosti iz okoljevarstvenega dovoljenja ni (več) možno, predlaga ministrstvu odvzem okoljevarstvenega dovoljenja (4. točka prvega odstavka 157. člena ZVO-1).
Za odločanje o tožnikovi zahtevi za plačilo odškodnine, zaradi izvršitve odločbe o višini prevzema odpadne embalaže, kot je bil zavezan z izpodbijano odločbo, v tem postopku upravnega spora ni podlage.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja
Podjetnik nima lastne pravne subjektivitete, v razmerju med podjetnikom in nosilcem podjema pa gre za isto fizično osebo, zato se tudi formalni status s. p. in delavca v delovnem razmerju pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v ZGD-1. Zato vsakič, ko posameznik kot s. p. opravlja delo, ki izpolnjuje elemente delovnega razmerja, ni ovire za ugotovitev kršitve iz drugega odstavka 13. člena ZDR-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
Že z inšpekcijsko odločbo je bilo določeno, kdo je inšpekcijski zavezanec, in sicer, da je to tožnik (ta se je namreč v inšpekcijskem postopku opredelil kot investitor predmetne gradnje). Posledično je tožnik zavezanec za plačilo NDUP, ki ga je torej upravni organ utemeljeno odmeril (le) tožniku.
V presojo, da gre za nedovoljeno gradnjo in za kakšno vrsto nedovoljene gradnje gre se organ v postopku odmere NDUP ne more več spuščati, kar obenem pomeni, da tožnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati ugovorov v smeri, da ne gre za nedovoljeno oziroma nelegalno gradnjo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - bistvena kršitev določb postopka
Nezakonita gradnja lahko pomeni nenamensko rabo kmetijskega zemljišča, vendar pa morajo biti ugotovljene vse s tem povezane relevantne okoliščine, na njihovi podlagi napravljeni zaključki pa morajo biti tudi dovolj natančno pravno utemeljeni.
inšpekcijski ukrep - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - pravočasnost pritožbe
Predmet sodne presoje je sklep prvostopenjskega organa, da se pritožba tožnice kot prepozna zavrže. Pritožba je bila vložena zoper odločbo z dne 27. 6. 2016, ki jo je tožnica prejela dne 30. 6.2016. Tožnica je pritožbo zoper odločbo z dne 27. 6. 2016 vložila priporočeno po pošti dne 14. 10. 2016, to je po izteku 8-dnevnega roka za vložitev pritožbe, ki se je iztekel dne 9. 7. 2016. Glede na navedeno je bila pritožba tožnice vložena prepozno.
komunalni odpadki - ravnanje s komunalnimi odpadki - inšpekcijski postopek - ukrep komunalnega inšpektorja - odvoz komunalnih odpadkov
Zbirno mesto komunalnih odpadkov je prvenstveno potrebno urediti na površini, ki je v lasti povzročiteljev, lastnikov ali upravljalcev objektov, v katerih nastajajo odpadki, v kolikor to ni mogoče, lahko pristojni organ občine dovoli ureditev zbirnega mesta odpadkov na javni površini, če iz vloge uporabnikov izhajajo utemeljeni razlogi.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - odprava nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti - evidentiranje prisotnosti - efektivni delovni čas - priprava delavca na delo
Stališče sodišča v zvezi z definiranjem delovnega časa po presoji sodišča v spornem primeru pomeni, da je bilo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno. Iz listin upravnega spisa namreč ne izhaja podatek, ali so delavci dolžni priti na delo v določenem času pred pričetkom izmene oziroma kako se zagotovi prisotnost delavcev (akt, navodilo...), ki so dolžni pred vstopom (ali izstopom) v kletko prevzeti opremo za varno opravljanje dela, torej se na delo pripraviti, niti čas te njihove obvezne prisotnosti za pripravo na delo. Čas obvezne prisotnosti na takšno pripravo mora biti po presoji sodišča, zato da ga bo mogoče upoštevati kot efektivni delovni čas v smislu prej citiranih razlag sodišča EU, določen s strani delodajalca (pri čemer se sodišče ne opredeljuje do načina določanja tega časa, niti do vprašanja dogovarjanja med socialnimi partnerji pri inšpekcijskem zavezancu), tudi zato, ker gre v tem času za izvedbo opravil, ki (tudi) zaradi narave dela pri inšpekcijskem zavezancu pomenijo obvezno spoštovanje zakonskih in podzakonskih pravil varnega in zdravega opravljanja dela.
Ker v konkretnem primeru prvostopenjski organ svoje odločitve o določitvi roka ni obrazložil, niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja upoštevanje okoliščin iz 7. člena ZIN, je sodišče presodilo, da je bila določitev roka za odpravo nepravilnosti "takoj" določena v nasprotju z določbo tretjega odstavka 7. člena ZIN.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - gradbeno dovoljenje
Kot je sodišče že pojasnilo, ugotovitvi, da je gradnja garaže delno izvedena na tujem zemljišču tožeča stranka v postopku izdaje odločbe ni oporekala, zato je po presoji sodišča pravilna nadaljnja ugotovitev tožene stranke, da gre za gradnjo v nasprotju z določbo 19. člena Pravilnika, ker tožeča stranka za tako gradnjo ni izkazala pravice graditi.
Sodišče na podlagi navedene (in nesporne ugotovitve) ugotavlja, da gradnja na zemljišču z drugo parc. št., kot je navedena v prej citirani odločbi o dovolitvi priglašenih del, ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega upravnega dovoljenja, zato v takem primeru ne gre za neskladno gradnjo in je tako tak objekt treba obravnavati kot nelegalno zgrajen objekt.
ZGO-1 člen 3a, 3a/2. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost projekta s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da bi v obravnavani zadevi soglasja morala biti pridobljena. Iz upravnemu spisu priložene Lokacijske informacije izhaja, da sta zadevni zemljišči v tistem delu zemljišč, na katerem je postavljena ograja, po namenski rabi stavbni zemljišči, da mora biti gradnja objektov skladna z OPN, ter da gre za zemljišči, ki ležita v varovalnem pasu objektov gospodarske javne infrastrukture (varovalnem pasu lokalne ceste in javne poti, varovalnem pasu vodovodnega omrežja in varovalnem pasu elektronske komunikacije). Izrecno iz lokacijske informacije izhaja, da je gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture dovoljena skladno s predpisi in s soglasjem upravljavca.
Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je zaračunavanje stroška upravljanja zapadlega neplačanega dolga, ki ga tožnica potrošnikom zaračunava v primeru nepravočasnega poplačila kredita, bistveno višje od zneska zamudnih obresti, kar predstavlja poskus obida 27.a člena ZVPot. Ravnanje tožnice zato v delu, ki se nanaša na zaračunavanje stroškov upravljanja kredita in stroškov odškodnine, predstavlja nepošteno poslovno prakso, ki se šteje za agresivno (8. člen ZVPNPP), tudi zato, ker njeno ravnanje nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika.
nepremičninsko posredovanje - licenca - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nepopravljiva škoda - dokazno breme
Trditve tožnika v zvezi s težko popravljivo škodo, tj. da se ne bo mogel preživljati, saj nima drugega poklica, da ne bo mogel plačevati svojih kreditnih obveznosti in da bo posledično banka unovčila hipoteko, kar bo zanj pomenilo izgubo doma, so pavšalne in nekonkretizirane. Posledica izpodbijane odločbe ni nujno, da bo tožnik ostal brez zaposlitve in dohodkov, saj tožnik (v družbi, kjer je zaposlen) lahko opravlja tudi druga dela. Zato izguba licence za nepremičninsko posredovanje, ne pomeni nujno izgube zaslužka in nezmožnosti plačila hipoteke, njene unovčitve ter izgube doma kot nadaljnjih posledic, zato tu ni vzročne zveze, poleg tega pa tožnik te nadaljnje posledice zatrjuje tudi zgolj na ravni hipotetičnosti, namesto konkretno.
inšpekcijski postopek - začetek postopka - stranke v postopku
Inšpekcijski organ prve stopnje v zvezi s prijavo tožnikov z dne 19. 1. 2016 in pritožbo z dne 21. 6. 2016 zoper A. d.o.o, zaradi suma domnevnih kršitev določil EZ, ni opravil prav nobenega dejanja v inšpekcijskem postopku, katerega uvedbo so predlagali tožniki, zato je tožena stranka pravilno zaključila, da inšpekcijski postopek sploh (še) ni bil niti začet. Tožnikom kot vlagateljem prijave inšpekcijskemu organu prve stopnje ni že zgolj s tem sam po sebi priznan položaj stranke v postopku, saj se je o tem že izrekla in ustalila tudi upravno sodna praksa.
ZGO-1 člen 3.a. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost gradnje s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Pravilna je ugotovitev inšpekcijskega organa, da obravnavanega objekta ni mogoče šteti kot enostavnega, ker zanj niso pridobljena vsa soglasja, kar v nadaljevanju pomeni tudi, da na drugačno odločitev v zadevi ne bi moglo vplivati niti v tožbi zatrjevano dejstvo, da je tožnik predložil Izjavo o lastnostih objekta, ki jo zahteva določba drugega odstavka 6. člena Uredbe.
ZGO-1 člen 156, 156.a, 156.a/1, 156.a/1-2, 156.a/2.
gradbena inšpekcija - izvršba - odlog izvršbe - utemeljen razlog za dovolitev odloga izvršbe - sklep, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o odlogu izvršbe sicer običajno pomeni zgolj odločitev procesne narave, ki vpliva le na čas oprave procesnih dejanj, vendar pa to ne velja za sklep, izdan na podlagi 156. člena ZGO-1.
Izvršitev inšpekcijskega postopka bi, glede na izkazane okoliščine, pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev, kar je zadosten razlog za odlog izvršbe iz 2. alinee prvega odstavka 156.a člena ZGO-1.