inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - zemljišča nastala z nasutjem
Ob ugotovitvi, da gre za kmetijsko zemljišče iz najvišjega kakovostnega razreda, česar tožnik ne prereka, je očitno, na kateri del zemljišča se ukrep nanaša: to je na tistega, na katerem je v nasprotju s predpisano kmetijsko rabo nasut gramoz in so odloženi različni predmeti.
ZUP člen 171. ZZK-1 člen 8. Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (2009) člen 10, 10/1.
inšpekcijski postopek - električna napeljava - lastninska pravica - zemljiška knjiga - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Tožeča stranka sicer res že od samega začetka upravnega postopka, kot tudi v tožbi v upravnem sporu oporeka temu, da bi imela lastninsko pravico na navedeni nepremičnini, čeprav je kot taka vpisana v zemljiško knjigo, vendar pa po mnenju sodišča zgolj zatrjevanje, da lastninske pravice nima, še ne zadostuje, da bi bilo možno ovreči domnevo o resničnosti tistega, kar zemljiška knjiga v konkretnem primeru izkazuje. Iz navedb tožeče stranke ni razvidno, da bi vložila kakšno pravno sredstvo, da bi se stanje v zemljiški knjigi glede njenega lastništva uredilo (npr. izbrisna tožba). Na dejstvo, da je tožeča stranka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica, tudi ne more vplivati tožbena navedba, da predmetna stavba ni vpisana v kataster stavb.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - pohodna terasa
Med strankami ni sporno, da je bil inšpekcijski ukrep izrečen zaradi zamakanja, ki je posledica stanja terase, ki funkcionalno pomeni sestavni del stanovanja št. ..., torej posameznega dela, hkrati pa je tudi streha poslovnega prostora v spodnji etaži. Sodišče se strinja s toženko, da tako dejansko stanje povsem ustreza določbi četrtega odstavka 5. člena SZ-1, ki izrecno ureja situacijo, ko gradbeni element služi tako posameznemu kot skupnim delom stavbe, in določa, da se tak del šteje za skupni del, če se z njim zagotavlja funkcija večstanovanjske stavbe kot celote.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 5.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - podporni zid
Podporni zid navedenih dimenzij (v dolžini 27,5 m in višine 1,2 m) sodi med nezahtevne objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Za ograjo na podpornem zidu pa gradbeno dovoljenje ni potrebno.
ZJC člen 68, 68/2. ZCes-1 člen 78, 78/3, 118, 118/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - postavitev objekta za oglaševanje - soglasje Direkcije za ceste
Tožnik je v postopku predložil soglasje in dovoljenje A. d.d. št. 351/AC-1097/07 z dne 22. 2. 2007, za katerega meni, da predstavlja podlago za postavitev spornih objektov. Navedeno soglasje ni ustrezna podlaga za postavitev objektov za oglaševanje. Z njim je A. d.d. kot upravitelj avtocest tožniku zgolj dovolil izvedbo del v varovalnem pasu avtoceste, potrebnih za postavitev obeh objektov za oglaševanje. To izhaja tako iz pravne podlage, na katero se sklicuje navedeno soglasje (47. in 49. člen ZJC), kot tudi iz vsebine soglasja oziroma dovoljenja. Takšno soglasje ne more nadomestiti soglasja, izdanega na podlagi 68. člena ZJC, ki mora vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav (drugi odstavek 68. člena ZJC).
ZSMKR člen 67. Pravilnik o trženju semena zelenjadnic (2005) člen 7.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - ukrep prepovedi trženja semen - semenski material kmetijskih rastlin
Metoda v prvem odstavku 3. točke določa, kaj vse mora vsebovati poročilo o naknadni kontroli kakovosti semena ter sortne pristnosti in sortne čistosti vzorcev semenskega materiala. Vendar pa v drugem odstavku navedene točke tudi določa, v kakšni obliki morajo biti pripravljeni rezultati opravljene naknadne kontrole, in sicer v obliki, kot je navedena v Prilogi 3 te metode.
Sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da je zapis o ugotovljenih lastnostih preverjanih rastlin primeren in skladen z metodo, ter jasno kaže na ugotovljene razlike na način, ki je razumljiv tako laiku kot strokovnjaku.
ZUS-1 člen 2, 4. URS člen 38. ZVOP-1 člen 32, 34, 34/1, 34/2, 34/3.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - varstvo ustavnih pravic - inšpekcijski postopek - sklep o ustavitvi postopka - tožbeni zahtevek
Odreditev ukrepa prenehanja obdelave podatkov lahko pride v poštev le v primeru, če taka obdelava še vedno traja ter da je prepoved obdelave osebnih podatkov kot inšpekcijski ukrep zaključno dejanje inšpekcijskega postopka, ki ga inšpektor odredi po predhodno izvedenem postopku in na podlagi ugotovitev takega postopka, in ne ukrep, ki bi ga tožena stranka odrejala ob začetku takega postopka povsem avtomatsko brez ugotavljanja relevantnih dejstev in okoliščin.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - reklamni pano
Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču (ob upoštevanju določbe 3 č. člena ZKZ enako velja za pomožno gospodarske objekte, ki se lahko postavijo na kmetijskem zemljišču) ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Že taka ugotovitev daje podlago za zaključek o nenamenski rabi kmetijskega zemljišča, to je rabi kmetijskega zemljišča, ki je v nasprotju z zakonsko predpisano rabo kmetijskih zemljišč, in podlago za izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti
Ugotovitev, da izvedba del v povezavi s spremenjeno dejavnostjo v pritličju stanovanjskega objekta zahteva spremembo namembnosti, temelji na ugotovitvi, da se je povečala parkirna površina, gostinskega lokala v primerjavi s površino avto salona in avto servisa, kar pomeni posledično zadrževanja večjega števila ljudi v okolici objekta, da se je zaradi delovanja objekta spremenil oziroma povečal časovni vpliv na okolico, da se je spremenila struktura obiskovalcev in da se je frekvenca obiskovalcev povečala za najmanj 5 krat, da se je povečala priključna moč na objekt javne infrastrukture ter izvedel dovoz oziroma priključek na javno cesto, ki je tehnično neustrezen in bistveno zmanjšuje varnost prometa, kar po presoji sodišča utemeljuje ugotovitev upravnega organa prve stopnje, da se je povečal vpliv objekta na okolico.
ZGO-1 člen 3a. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost gradnje s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da bi v obravnavani zadevi soglasja morala biti pridobljena. Iz upravnemu spisu priložene lokacijske informacije namreč izhaja, da je gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture dovoljena skladno s predpisi in soglasjem upravljavca. Tožnik ne v pritožbi, kjer je prvič ugovarjal navedeni ugotovitvi, ne v tožbi, ne navaja, da zapisnik ni bil sestavljen v skladu z določbami ZUP, ali da je h kakšnemu njegovemu delu dal pripombo, temveč zgolj to, da ni investitor, ker to dokazuje lastništvo zemljišč in prej citirana pogodba o nakupu šotora in pridobljeno gradbeno dovoljenje na ime lastnika zemljišča. Po presoji sodišča tožnikovih navedb v zvezi z nepravilno ugotovitvijo, kdo je investitor objekta, ni mogoče razumeti kot dokazovanje nepravilnosti zapisnika o inšpekcijskem pregledu.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - fitofarmacevtska sredstva - vrnitev blaga v tujino ali izročitev carinarnici
Sodišče soglaša s toženko, da tožnica ni predložila ustreznih listin pristojnih kitajskih državnih organov, ki bi dokazovale, da se sporno fitofarmacevtsko sredstvo Dithianon 66 %, ki ga je proizvedla družba B., lahko da legalno na kitajski trg. Predloženi certifikat ICAMA se namreč ne nanaša le na drugega proizvajalca, pač pa tudi na povsem drugo pošiljko fitofarmacevtskega sredstva, preostale predložene listine pa so komercialnega značaja in torej ne gre za dokazila pristojnih kitajskih organov.
inšpekcijski postopek - ukrep socialne inšpekcije - socialno varstvene storitve - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Na podlagi četrtega odstavka 29. člena ZIN je potrebno pred izdajo odločbe vročiti zavezancu zapisnik in ga pozvati, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Ker inšpekcijski organ tega ni storil, tožnici ni omogočil, da se izjavi o v inšpekcijskem postopku ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, s čimer je kršil pravila postopka. Te kršitve inšpekcijski organ ni odpravil tudi v ponovljenem postopku, saj v njem ni z ničemer dopolnjeval prvotnega postopka, pač pa je zgolj odločil na podlagi stanja predmetne zadeve, kot je bilo ob izdaji prvotne inšpekcijske odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep socialne inšpekcije - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Tožnica v postopku izdaje izpodbijane odločbe o izreku ukrepov Občini Cerklje na Gorenjskem ni bila stranka v postopku niti stranski udeleženec (intervenient), v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 tudi ne more biti stranka v tem upravnem sporu. Ker tožnica ni bila stranka niti stranski udeleženec v postopku izdaje odločbe o izreku ukrepov, ki se izpodbija v predmetnem upravnem sporu, (še) nima položaja stranke in s tem aktivne legitimacije za tožbo v tem upravnem sporu.
Odlok o oglaševanju (2011) člen 10, 10-1. ZCes-1 člen 97.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta
Tožnik za sporna objekta za oglaševanje, ki sta bila ves čas od postavitve dalje locirana na zemljišču s par. št. 905/1, nima pridobljenega ustreznega soglasja skladno z Odlokom o oglaševanju in ne izpolnjujeta pogojev iz 97. člena ZCes-1.
Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo. To jasno izhaja tudi iz prvega odstavka 292. člena ZUP. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi se tožnik pritožil zoper inšpekcijsko odločbo, to tožnik potrdi tudi v tožbi. Ugovorov zoper izvršilni naslov pa, kot je pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, ni mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev, ki se nanašajo na izvršilni postopek.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.2, 2/1-12.1, 3, 15.2. ZUP člen 7, 44, 142, 214.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - rekonstrukcija objekta - gradbeno dovoljenje - udeležba v postopku
Iz podatkov spisa je razvidno, da gre za prizidek, ki predstavlja zunanje stopnice s pesjakom, da jih je tožnik prestavil iz enega dela hiše na drugi del hiše (na mesto, kjer je bil prej balkon), na način, da jih je podrl in na novo zgradil. Gre torej za del objekta, za gradnjo katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po 3. členu ZGO-1.
Tudi za rekonstrukcijo objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Organu ni bilo treba izdati sklepa o udeležbi po 142. členu ZUP, saj izdaje posebnega sklepa zakon ne predpisuje, če je stranki priznana udeležba v postopku po 44. členu ZUP.
zmotna uporaba materialnega prava - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - pravica do doma
Sklep o odlogu izvršbe ukrepov, ki jih izreče gradbeni inšpektor po ZGO-1, ni zgolj odločitev procesne narave, kot to ugotavlja tožena stranka. Sklepi, ki so procesne narave, namreč vplivajo le na čas oprave procesnih dejanj, kar pa za sklep o izvršbi, ki je bil v obravnavani zadevi izdan na podlagi ZGO-1, ne velja. Po določbi 156.a člena ZGO-1, ki ureja odlog izvršbe ukreppov gradbenega inšpektorja, namreč pridobi stranka pravico, da v spornem objektu prebiva do pet let, oziroma v njem opravlja gospodarsko dejavnost in to enako kot v legalno zgrajenem objektu. Ta pravica tako po vsebini kot po času trajanja presega procesno pravico do odloga izvršbe in jo je zato sodišče v dosedanji sodni praksi tudi obravnavalo kot pravico materialne narave. Odločitev tožene stranke, s katero je ta zavrgla tožnikov predlog za odlog izvršbe, ker ni inšpekcijski zavezanec po inšpekcijski odločbi, je bila procesna odločitev, četudi bi po mnenju sodišča morala tožena stranka presoditi ali ima tožnik pravni interes za vsebinsko presojo njegovega predloga, torej pravni interes za oceno sorazmernosti takojšnje izvršitve izrečenega ukrepa gradbenega inšpektorja glede na njegovo pravico do doma. Skladno z odločitvijo Ustavnega sodišča RS sodišče meni, da tožniku ni mogoče odrekati pravnega interesa za vsebinsko presojo njegovega predloga za odlog izvršbe. To pomeni, da je tožena stranka s tem, ko je njegov predlog presojala le v procesnem, ne pa tudi v vsebinskem smislu, zmotno uporabila materialno pravo.
Tožena stranka je na podlagi ugotovitev inšpekcijskih pregledov pravilno zaključila, da je tožena stranka z vitaminskimi testi ustvarila vtis, da opravlja storitve, ki so povezane z zdravjem ljudi in da zato obstaja možnost, da so se potrošniki pod vplivom take zavajajoče informacije odločili za nakup prehranskih dodatkov v prodajalnah in lekarnah, kjer so se opravljale meritve, česar sicer ne bi storili. To, ali jim je s tem dejansko nastala škoda ali ne, je irelevantno, saj je element zavajajoče poslovne prakse že to, da možnost nastanka take škode obstaja, to pa je v danem primeru nakup prehranskih dodatkov, česar sicer potrošniki brez take poslovne prakse ne bi storili. Storitev tožeče stranke, torej vitaminski testi, je taka, da pri povprečnemu potrošniku ustvarja vtis, da gre za storitev povezano z zdravjem. Gre za zavajajočo poslovno prakso, ko celotna predstavitev storitve lahko zavaja povprečnega potrošnika, da gre za storitev, ki je povezana z zdravjem in ima za posledico, da ta sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel in gre s tem za izpolnitev abstraktnega dejanskega stanu iz 1. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP.1
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
ZKZ v 4. členu določa, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaženje ali drugačno degradiranje in onesneževanje in drugačno zaviranje rasti rastlin. ZKZ v 1. alineji b. točke 107. člena inšpektorju nalaga izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.
Za ugotovitev, ali je tožnica izvajala očitano zavajajočo poslovno prakso, je bistveno, ali je potrošniku pred nakupom zagotavljala, da ima ustrezen rezervni del, ki dejansko ni bil ustrezen tj. tak, po katerem je potrošnik povpraševal. To dejstvo pa je med strankama sporno.