inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - inšpekcijski zavezanec - stranka v postopku
Ker v predmetni zadevi ni sporno, da je tožnik investitor rekonstrukcije ostrešja in prizidave obstoječe stanovanjske hiše ter gradnje vetrolova, na kar se nanašata izpodbijani odločbi, mu je bil pravilno izrečen sporni inšpekcijski ukrep. Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi, pri tem pa naj se inšpekcijski ukrepi ne nanašajo na osebe, ki pri takšnem nezakonitem ravnanju niso sodelovale.
ZJC člen 68, 68/2. ZCes-1 člen 78, 78/3. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (2000) člen 129, 129-2. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (2015) člen 7, 7/2.
ukrep inšpektorja za ceste - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - postavljanje prometne signalizacije
Da gre v obravnavani zadevi za dejansko situacijo iz 2. točke 129. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah oz. drugega odstavka 7. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, torej za situacijo, ko sta sestavni del cestišča tudi peščeve in kolesarske površine, izhaja iz zapisnika, katerega sestavni del so fotografije, ki so bile tožniku predložene v izjavo. Tožnik dejstvu, ki izhaja iz fotografij, obstoju kolesarske steze in pločnika, ni ugovarjal. Sklicevanje na 5 m pas od zunanjega roba vozišča v obravnavanem primeru ne kaže na napačno ugotovitev lokacije območja za postavljanje prometne signalizacije, ki je v obravnavanem primeru 2 m od peščeve površine, v to območje pa so tožnikovi objekti, kot izhaja iz fotografij, postavljeni. V pasu območja za postavljanje prometne signalizacije objektov za oglaševanje ni bilo možno postavljati ne v času veljavnosti ZJC (68. člen), ne v času izdaje izpodbijane odločbe - v času veljavnosti ZCes-1 (tretji odstavek 78. člena ZCes-1).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti
ZGO-1, veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe, določa, da se posegi v prostor lahko začnejo le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1). Gradnja objektov brez gradbenega dovoljenja je dopustna po določilu 3.a člena ZGO-1 v primerih, ko gre za gradnjo enostavnih objektov, kot jih določa predpis iz 8. člena ZGO-1 ter pod pogojem, da postavitev takšnega enostavnega objekta ni v nasprotju s prostorskim aktom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lokacijsko dovoljenje - gradnja na drugi lokaciji
Zakon ne daje podlage za stališče, da bi bilo mogoče lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje razlagati tako, da dovoljuje gradnjo na drugi lokaciji, kot izhaja iz njegovega izreka.
Ustavno sodišče je varstvo pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma, do katerih bi lahko prišlo v gradbenih inšpekcijskih zadevah, v obdobju do odprave ugotovljene protiustavnosti umestilo v fazo izvršitve inšpekcijske odločbe, oziroma da je kot sredstvo te zaščite določilo odlog izvršbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Glede na površino in konstrukcijske značilnosti, ki so bile ugotovljene na kraju samem in ob prisotnosti tožnika (ki je inšpekcijski zapisnik tudi podpisal), objekta ni mogoče uvrstiti med enostavne ali nezahtevne objekte, za gradnjo te vrste objekta pa je bilo po določbah ZGO potrebno gradbeno dovoljenje. Enako velja v času ZGO-1 oziroma bi po tem predpisu tožnik lahko pričel graditi zgolj na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec
Sin pok. A.A. kot njegov univerzalni pravni naslednik ni mogel vstopiti v pravi položaj inšpekcijskega zavezanca, saj njegov pravni prednik, ki je umrl pred zaključkom inšpekcijskega postopka, tega položaja ni imel.
V obravnavani zadevi je podano zavajanje iz razloga, ker so bili izdelki v katalogih in časopisih označeni z dvema cenama in ker po višji ceni družba izdelkov ni nikoli prodajala.
Pri zavajajoči poslovni praksi ni nujno, da potrošnika tudi v resnici napelje k temu, da sprejme odločitev o poslu in kupi oglaševani izdelek. Zadošča namreč že možnost zavajanja oziroma možnost, da bi informacija, ki jo ponudnik ustvari v potrošniku, utegnila povzročiti, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - postavitev objekta za oglaševanje - soglasje Direkcije za ceste
V zadevi je bistveno le, da v času izdaje izpodbijane odločbe tožnica ni razpolagala z veljavnim soglasjem pristojnega organa za podstavitev predmetnega objekta na območje državne ceste. Morebitno kasneje pridobljeno soglasje bi lahko vplivalo le na morebitni izvršilni postopek.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt - toplar
Glede na ugotovitev, da gre v zadevi za nelegalno gradnjo, se sodišču do ugovorov, da se v objektu ne opravlja gostinska dejavnost, ni treba opredeljevati, saj tudi če bi bili utemeljeni, to ne bi vplivalo na odločitev.
upravna izvršba - stroški upravne izvršbe - stroški izvršbe inšpekcijskega ukrepa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, s katerim je prvostopni organ naložil založitev zneska, potrebnega za kritje izvršilnih stroškov v postopku izvršbe, ki se nanaša na odstranitev pritličnega objekta z nadstrešnico, pomožnega objekta in zunanje ureditve na zemljišču, in je bil izdan na podlagi 297. člena ZUP, ne pomeni akta iz 2. člena ZUS-1. Ne gre za akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Ne gre torej za sklep, ki lahko posega v pravni položaj tožnic, saj je odločitev procesna in nima značilnosti upravnega akta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - bazen - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Za uporabo predmetnega objekta je predvidena raba vode, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje, ki v obravnavnem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo pridobljeno (tožnica sama navaja, da se delno vodno dovoljenje nanaša na neposredno rabo vode za pridobivanje toplote za ogrevanja objekta na sosednjem zemljišču), zato je izpodbijana odločba pravilna in skladna s citiranimi predpisi.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - načelo zaslišanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavanem primeru tožena stranka tožnice ni seznanila niti s tem, da je stranka v postopku. Postopek je namreč pričela voditi proti njenemu očetu in ga kot lastnika dela nadstreška in vozila, ki je bil parkiran pod njim, tudi vabila na razgovor, iz povratnice pa je mogoče sklepati, da mu je bilo vabilo tudi vročeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sanacija objekta - stranka v postopku
V obravnavani zadevi se inšpekcijski postopek vodi v zvezi s sanacijo objekta po požaru. Tožnica v tožbi navaja, da se v okviru te sanacije na objektu izvajajo gradbena dela, za katera meni, da bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Po presoji sodišča je tožnica s temi navedbami, ki jih niti toženka, niti prizadeta stranka nista prerekali, izkazala pravni interes za udeležbo v tem inšpekcijskem postopku.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - načelo zaslišanja - skrajšani postopek - poseben ugotovitveni postopek
Bistvena značilnost skrajšanega ugotovitvenega postopka, po kateri se ta postopek razlikuje od rednega ugotovitvenega postopka, je, da za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ni treba opraviti nobenih dejanj v postopku, kot npr. zaslišanja prič, dokazovanja z izvedenci ali ogleda.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - nezahtevni objekt
Tožniku je bilo sicer 10. 2. 2016 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, vendar je zgrajeni objekt bistveno drugačen že zato, ker je etažnosti P+M, dovoljenje pa je izdano za enoetažen objekt.
Ker je bil dvoetažen, in zato glede na zahtevnost gradnje tudi druge vrste objekt (manj zahteven), za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje po postopku, predvidenem v ZGO-1 za te vrste objektov, ni mogoče govoriti o neskladni gradnji objekta, ampak o gradnji, za katerega tožnik ni imel gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - reklamni pano - odstranitev reklamnih panojev - lokacijska informacija
Lokacijska informacija ne predstavlja odločbe o dovolitvi nameravane gradnje. Gre za potrdilo (179. člen ZUP v zvezi z 80. členom ZUreP-1), ki ga izda pristojni upravni organ, o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da je že s pridobitvijo navedenega potrdila (in po njegovem mnenju tudi izpolnitve zahtev in pogojev, ki iz njega izhajajo) zadostil pogojem, ki jih za legalnost gradnje določa (oziroma jih je v času postavitve panoja določal) ZGO-1.
Sodišče se ne strinja, da je oglasni pano šteti za turistično obeležje oziroma turistično oznako. Iz podatkov spisa je namreč nedvomno razvidno, da gre za pano (v velikosti 15,00 m x 6,00 m, torej površine 90 m2, postavljen na kovinskem nosilcu, točkovno temeljen in priklopljen na elektriko), ki reklamira izdelek določene blagovne znamke. Že po naravi stvari zato ni mogoče šteti, da gre za turistično obeležje ali turistično oznako.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - nadstrešek
Glede na to, da gre v predmetni zadevi za nadstrešek tlorisne površine več kot 20 m2, predmetne gradnje, kot je bilo že obrazloženo, ob upoštevanju 4. člena Uredbe ni mogoče uvrščati med enostavne objekte za katere gradbenega dovoljenja pod določenimi pogoji ne bi bilo potrebno pridobiti.
ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev nelegalne gradnje - izvršilni postopek - sklep o dovolitvi izvršbe
Izvršilni postopek, voden po določbah ZUP, je od inšpekcijskega postopka samostojen in ločen postopek, hkrati pa pomeni nadaljevanje in zaključno fazo tega inšpekcijskega postopka. Cilj izvršilnega postopka je prisilna vzpostavitev stanja, ki ga nalaga izvršilni naslov.
Sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe je v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe.
Organ druge stopnje ne more odpraviti ali razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici, če je pred tem že odločil o pritožbi zoper isto odločbo in jo zavrnil, saj ne more v okviru izrednega pravnega sredstva drugače presoditi odločbe, ki jo je v pritožbenem postopku že sam presodil za zakonito.
Glede na določbo prvega odstavka 280. člena ZUP mora predlagatelj v predlogu za izrek ničnosti odločbe zatrjevati obstoj katerega od ničnostnih razlogov in obstoj tega izkazati (zatrjevati mora dejstva, za katera meni, da je ničnostni razlog podan, in za to, kadar je glede na okoliščine primera to potrebno, predložiti ali predlagati dokaze). To pomeni, da bi moral tožnik konkretno navesti razloge zaradi katerih meni, da je odločba nična.