inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - pravni interes - pričakovane pravice
Ob upoštevanju dejstva, da je imela tožeča stranka na spornih nepremičninah, ki so bile predmet inšpekcijskega postopka, katerega obnova se predlaga, služnostno pravico v nastajanju, v zemljiški knjigi pa je bila vknjižena v času odločanja o predlogu za obnovo postopka, se je zato v predlogu za obnovo postopka utemeljeno sklicevala na svojo stvarno pravico v pričakovanju.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - uporabno dovoljenje po samem zakonu
S potrdilom, izdanim na podlagi 197. člena ZGO-1, se glede na ustaljeno upravnosodno prakso, potrdi legalnost objekta po stanju na dan vložitve zahteve za izdajo potrdila oziroma ogleda, ki je bil opravljen v tem postopku. Pri tem se potrdilo lahko nanaša na celoten objekt, po stanju v času njegove izdaje, torej predmet potrdila ne morejo biti le deli objekta, ki ne morejo predstavljati samostojnega objekta.
Tožeča stranka kot investitorka, je na severni strani strehe objekta na zemljišču s parc. št. 2183/1 k.o. ... v podstrešni etaži posegla v nosilno strešno konstrukcijo, tako da je v stanovanjih št. 8 in 25 izdelala dve pravokotni frčadi tlorisnih dimenzij 5,1 m x 4,5 m. Pri gradnji posamezne frčade so bili odrezani po trije škarniki, medtem ko je na sredini ostal še en star škarnik. V frčadah je bilo vgrajenih po šest novih škarnikov na novi podporni konstrukciji (lege in stebri), v vsaki frčadi pa vgrajeni po dve okni. Z navedenim posegom je bilo poseženo v nosilno konstrukcijo obstoječega objekta, spremenjen zunanji izgled stavbe in izvedena sprememba izrabe podstrešja v stanovanjske namene, za kar pa je treba pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta (7.2 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
ZVO-1 člen 9, 156, 157. ZFPPIPP člen 132, 132/1. ZUP člen 297.
inšpekcijski postopek - stroški izvršbe - prisilna poravnava - izvršba po drugih osebah - odpadki
V zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave zoper povzročitelja obremenitve okolja ZVO-1 nima nobenih določb, po presoji sodišča pa glede na to, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja v primeru stečaja ali likvidacije, to (še toliko bolj) velja za povzročitelja obremenitve okolja, ki je v postopku prisilne poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je namreč finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjema in se poslovanje dolžnikovega podjema (oziroma njegovega rentabilnega dela) po opravljeni prisilni poravnavi nadaljuje (3. točka 136. člena ZVO-1).
V predmetni zadevi ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na podlagi določb ZVO-1. To pa pomeni, da ne gre za vprašanje obsega stečajne mase, ampak za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki. Iz tega razloga se tudi določba prvega odstavka 161. člena ZVO-1, ki določa, da se nedenarne terjatve do insolventnega dolžnika z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave, v predmetni zadevi ne uporabi.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - vpogled v spis - možnost udeležbe v postopku - stranski udeleženec - ponovna zahteva - zavrženje vloge
Ker tožnika v tej inšpekcijski zadevi nista imela položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, ju je obravnavati kot drugo osebo iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Organ bi njuni zahtevi za vpogled v spis zadeve ugodil, kolikor bi izkazala, da imata pravno korist.
V primeru že zgrajenega nevarnega objekta je inšpekcijski zavezanec njegov lastnik. Investitor gradnje bi bil zavezanec le, če bi bila kot nevarna opredeljena gradnja, ki se še izvaja. Lastnik nepremičnine je namreč tisti, ki je v razmerju do tretjih dolžan zagotoviti, da jim njegova nepremičnina ne bo povzročala škode oziroma da jih ne bo ogrožala. Če je slabo stanje objekta posledica ravnanja druge osebe in ne lastnika, ima ta ob izpolnjenih zakonskih pogojih možnost uveljavljati civilnopravne zahtevke; ne more pa se ogniti obveznostim, ki ga po ZGO-1 zadenejo kot lastnika nevarne gradnje.
Po 154. členu ZGO-1 se gradnja ustavi oziroma prepove uporaba objekta, če je to glede na naravo gradnje oziroma objekta mogoče oziroma potrebno. Obenem pa iz 154. člena ZGO-1 izhaja, da so ukrepi, ki jih je mogoče izreči - izvedba nujnih vzdrževalnih del, obnova objekta ali njegova odstranitev, in sicer na celotnem objektu ali na delu objekta - določeni alternativno. Zato je treba izreči najmilejši ukrep, s katerim je mogoče doseči zasledovani cilj, torej odvrniti nevarnost, ki jo predstavlja objekt. S tega vidika je v obrazložitvi izpodbijane odločitve zgolj navedeno, da razpadajočega, izbočenega, nagnjenega podpornega kamnitega zidu z neurejenim zalednim odvodnjavanjem ni možno obnoviti, ne da bi se ga pri tem odstranilo, in da se je zato gradbeni inšpektor odločil za njegovo odstranitev v celoti. Tako skopa in splošna utemeljitev ne zadošča za preizkus, ali je bil izrečen najmilejši po zakonu predvideni ukrep in ali je to primeren ukrep za dosego zasledovanega cilja.
ZPDZC-1 člen 3, 3-1, 19, 19/1. ZPotK-1 člen 2, 2-10.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - registrirana dejavnost
Ugotovljeno dejansko stanje in vsebina pogodb (četudi poimenovanih ''pogodba o hranjenju premičnin''), ki jih tožnica sklepa s potrošniki, kažejo na to, da je namen tožnice kreditiranje potrošnika. Te dejavnosti pa tožnica nesporno nima registrirane, zato je bil izrek spornega ukrepa tudi po presoji sodišča utemeljen.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stroški upravne izvršbe - reformatio in peius
S 1. točko izreka je drugostopenjski upravni organ med drugim odpravil odločitev prvostopenjskega organa iz 4. točke izreka, da stroški postopka niso nastali, in jo nadomestil z odločitvijo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom. Takšna odločitev pa je tudi po presoji sodišča lahko v pritožničino škodo.
Uredba o odpadkih (2015) člen 3, 3-17. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (2008) člen 2, 2-1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - gradbeni odpadki - povzročitelj komunalnih odpadkov
Iz Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, na katero se sklicuje (in jo tudi obsežno citira) toženka, povsem nedvoumno izhaja, koga je v primeru takih odpadkov treba šteti za njihovega povzročitelja.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbena inšpektorica tožnika pozvala, naj se kot lastnik zemljišča parc. št. 961/45 ... opredeli do ugotovitev, in sicer da je na zahodnem delu navedenega zemljišča odstranjen oporni zid in na jugozahodnem delu navedenega zemljišča zemljišča zarisan objekt. Kljub temu, da se je tožnik do navedenih ugotovitev opredelil in organu predložil vrsto listin, s katerimi je dokazoval, da gre za gradnjo, začeto leta 2008, za katero je pridobil potrebna soglasja, in da je gradnja garaže leta 2008 predstavljala enostaven objekt (lokacijsko dovoljenje), se toženka do navedenih opredelitev in dokazov v izpodbijani odločbi ni v ničemer opredelila, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
ZEPDSV člen 2, 12, 18, 19. ZSS člen 1, 20, 23, 43b, 54.
evidenca o izrabi delovnega časa - sodnik - sodniška služba - javni uslužbenec - delovni čas
Ustavno sodišče RS je pojasnilo, da gre pri službenem razmerju sodnika z Republiko Slovenijo za javnopravno razmerje, ki ima nekatere elemente delovnega razmerja, vendar sodnik ni delojemalec države, ampak nosilec ene od vej oblasti. Položaj sodnikov in delavcev v delovnem razmerju zato ni primerljiv, različna ureditev pa temelji na različnem pravnem statusu. Položaj sodnikov je primerljiv s položajem drugih funkcionarjev.
Določbo 43.b člena ZSS je treba razumeti kot določbo, ki ureja pravico sodnikov do dnevnega in tedenskega počitka in v zvezi s tem poseben položaj sodnikov, ki opravljajo dežurno službo, ne da bi časovno omejevala sodnike pri opravljanju sodniške službe.
Sodišče ni delodajalec sodnika in torej med njima ne gre za razmerje delodajalec - delavec v smislu ZEPDSV, zato tožeča stranka glede sodnikov nima obveznosti, ki jih nalaga ta zakon.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - degradacija kmetijskega zemljišča
Tožena stranka je ugotovila dvoje: da glede na nizko kakovost tal na delu zemljišča, na katerem stoji kontejner, ne gre za degradacijo kmetijskega zemljišča, ter da je glede na to, da se kontejner uporablja le za spravilo strojev in orodja oziroma pripomočkov za delo v oljčniku, njegov namen neločljivo povezan z vzgojo in oskrbo oljk. Po presoji sodišča je imela tožena stranka v navedenih ugotovitvah podlago za zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepa odstranitve kontejnerja zaradi nenamenske in negospodarne rabe kmetijskega zemljišča.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 297, 297/1, 297/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - stroški upravne izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, s katerim je prvostopenjski organ tožniku naložil založitev zneska, potrebnega za kritje izvršilnih strokov v postopku izvršbe, ne predstavlja akta iz 2. člena ZUS-1, saj ne gre za akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Res je bilo tožniku z izpodbijanim sklepom naložena založitev denarnega zneska v tam opredeljeni višini, vendar pa ne samo, da gre za začasno naloženo denarno obveznost v določenem znesku (torej do poznejšega obračuna dejanskih izvršilnih stroškov), temveč ga v primeru, če ga zavezanec (tožnik) ne založi, organ ne more od njega izterjati, temveč ga mora založiti sam organ, glede na to, da se je postopek uvedel po uradni dolžnosti. Zato pa tudi ni mogoče šteti, da gre za akt, s katerim je bilo poseženo v pravice, pravne koristi ali obveznosti tožnika, saj v primeru, če tožnik ne bo (oziroma ne bi) izvršil s tem sklepom naloženi obveznosti, do nastanka posledic za tožnika ne bo prišlo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranka v postopku - prijavitelj - pravni interes - sklep o ustavitvi postopka - obnova inšpekcijskega postopka - obnova upravnega postopka končanega s procesnim sklepom
Če pa se postopek zaključi z ustavitvijo postopka, ker uradna oseba presodi, da ni več javnega interesa za njegovo nadaljevanje, preneha tudi potreba po varstvu pravnega interesa stranskega udeleženca, saj do upravne odločbe, ki bi morebiti posegla v njegov položaj, sploh ne bo prišlo. Stranski udeleženec pa s svojo voljo upravnega postopka ne more ne začeti in ne nadaljevati. Zahteva za vstop v inšpekcijski postopek, ki sta jo tožnika podala po ustavitvi postopka, je bila torej vložena prepozno, da bi jo organ bil dolžan vsebinsko obravnavati.
Oglaševanje ponudbe posameznih artiklov z redno prodajno ceno in ceno s popustom v primeru, ko prodaja po redni ceni pred uvedbo akcijske prodaje s priznavanjem velikih popustov pri posameznem artiklu ni bila izkazana, ali pa je bil artikel med ponudbo v prodajalno dostavljen prvikrat, po presoji sodišča šteje za zavajajočo poslovno prakso v smislu 4. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP.
Ker tožnica pri tožbi ne vztraja, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo, kot to izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
ZUP v primerih, kot je obravnavani, izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino: da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 293, 293/3, 298, 298/2, 298/3.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - odlog upravne izvršbe - pogoji za odlog - rok za izpolnitev obveznosti - pravni interes
Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi organ prve stopnje odločal o predlogu za odlog izvršbe, vendar vložitev predloga za odlog izvršbe sama po sebi avtomatično ne zadrži samega upravnega postopka. Tožeča stranka v predlogu za odlog izvršbe ni ne zatrjevala ne izkazovala verjetnosti nastanka nepopravljive škode z izvršbo, ki je zakonski pogoj, na podlagi katerega bi organ lahko izjemoma odložil izvršbo na njen predlog.
Pristojni organ je imel zakonsko podlago izdati sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo, saj v konkretnem primeru med strankama ni sporno, da tožeča stranka do danega roka ni izpolnila svoje obveznosti, čemur v tožbi niti ne ugovarja.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev reklamnih panojev
Inšpekcijski organ se v postopku do tožnikovih pripomb, da je šlo za pomoto v številkah parcele v Pogodbi, ni posebej opredeljeval, čeprav je tožnik predložil Pogodbo s prilogami in zatrjeval, da sta bila sporna objekta predmet Pogodbe in da sta na tem mestu že od leta 2006. Inšpekcijski organ ni raziskal okoliščine, ali gre za pomoto v številkah, čeprav je bila Pogodba v letu 2007 sklenjena prav z namenom, da se uredijo določena vprašanja v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih, s postavitvijo objektov in naprav brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa MOL ter določitvijo pogojev in načina oglaševanja v skladu z veljavno zakonodajo v prehodnem obdobju, do sprejema občinskega prostorskega načrta (1. člen Pogodbe). Navedeno pa je po presoji sodišča relevantno, saj so se v skladu s Pogodbo reklamni panoji iz Seznama glede na novo sprejeti OPN MOL ID razdelili na dve skupini - na reklamen panoje, ki so skladni s 60. členom OPN MOL ID in za katere je bilo tako v skladu s Pogodbo kot tudi v okviru potrditve prostorskega akta že pridobljeno soglasje oziroma dovoljenje in na reklamne panoje, ki niso skladni s 60. členom OPN MOL ID, ki pa zaradi pridobljenih soglasij in dovoljenj v skladu s Pogodbo izpolnjuje kriterije iz 104. člena OPN MOL ID.
ukrep delovnega inšpektorja - varnost in zdravje pri delu - odvzem dovoljenja - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Zgolj trditev, da bi tožeči stranki s takojšnjo izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala nepopravljiva škoda, za ugoditev zahtevi ne zadošča. Vse ostalo, kar se v predlogu navaja, pa so zgolj neke bodoče, povsem hipotetične situacije, ki bodo morda v prihodnosti nastale, ne da bi bilo pojasnjeno, katera je tista konkretna in težko popravljiva škoda, ki sledi tožeči stranki iz že nastalega in iz teh (hipotetičnih) položajev. Zakaj bi po poteku izdanega dovoljenja ne mogla dobiti novega, tožeča stranka ne pojasni. Pri čemer iz zakona (ZVZD-1) in Pravilnika o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu izhaja tako možnost obnove dovoljenja (15. člen Pravilnika) kot tudi možnost ponovne pridobitve dovoljenja za primer, ko se pravni osebi dovoljenje odvzame.