inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - reklamni pano - odstranitev reklamnih panojev - lokacijska informacija
Lokacijska informacija ne predstavlja odločbe o dovolitvi nameravane gradnje. Gre za potrdilo (179. člen ZUP v zvezi z 80. členom ZUreP-1), ki ga izda pristojni upravni organ, o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da je že s pridobitvijo navedenega potrdila (in po njegovem mnenju tudi izpolnitve zahtev in pogojev, ki iz njega izhajajo) zadostil pogojem, ki jih za legalnost gradnje določa (oziroma jih je v času postavitve panoja določal) ZGO-1.
Sodišče se ne strinja, da je oglasni pano šteti za turistično obeležje oziroma turistično oznako. Iz podatkov spisa je namreč nedvomno razvidno, da gre za pano (v velikosti 15,00 m x 6,00 m, torej površine 90 m2, postavljen na kovinskem nosilcu, točkovno temeljen in priklopljen na elektriko), ki reklamira izdelek določene blagovne znamke. Že po naravi stvari zato ni mogoče šteti, da gre za turistično obeležje ali turistično oznako.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - nadstrešek
Glede na to, da gre v predmetni zadevi za nadstrešek tlorisne površine več kot 20 m2, predmetne gradnje, kot je bilo že obrazloženo, ob upoštevanju 4. člena Uredbe ni mogoče uvrščati med enostavne objekte za katere gradbenega dovoljenja pod določenimi pogoji ne bi bilo potrebno pridobiti.
ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev nelegalne gradnje - izvršilni postopek - sklep o dovolitvi izvršbe
Izvršilni postopek, voden po določbah ZUP, je od inšpekcijskega postopka samostojen in ločen postopek, hkrati pa pomeni nadaljevanje in zaključno fazo tega inšpekcijskega postopka. Cilj izvršilnega postopka je prisilna vzpostavitev stanja, ki ga nalaga izvršilni naslov.
Sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe je v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe.
Organ druge stopnje ne more odpraviti ali razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici, če je pred tem že odločil o pritožbi zoper isto odločbo in jo zavrnil, saj ne more v okviru izrednega pravnega sredstva drugače presoditi odločbe, ki jo je v pritožbenem postopku že sam presodil za zakonito.
Glede na določbo prvega odstavka 280. člena ZUP mora predlagatelj v predlogu za izrek ničnosti odločbe zatrjevati obstoj katerega od ničnostnih razlogov in obstoj tega izkazati (zatrjevati mora dejstva, za katera meni, da je ničnostni razlog podan, in za to, kadar je glede na okoliščine primera to potrebno, predložiti ali predlagati dokaze). To pomeni, da bi moral tožnik konkretno navesti razloge zaradi katerih meni, da je odločba nična.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - pravni interes - pričakovane pravice
Ob upoštevanju dejstva, da je imela tožeča stranka na spornih nepremičninah, ki so bile predmet inšpekcijskega postopka, katerega obnova se predlaga, služnostno pravico v nastajanju, v zemljiški knjigi pa je bila vknjižena v času odločanja o predlogu za obnovo postopka, se je zato v predlogu za obnovo postopka utemeljeno sklicevala na svojo stvarno pravico v pričakovanju.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - uporabno dovoljenje po samem zakonu
S potrdilom, izdanim na podlagi 197. člena ZGO-1, se glede na ustaljeno upravnosodno prakso, potrdi legalnost objekta po stanju na dan vložitve zahteve za izdajo potrdila oziroma ogleda, ki je bil opravljen v tem postopku. Pri tem se potrdilo lahko nanaša na celoten objekt, po stanju v času njegove izdaje, torej predmet potrdila ne morejo biti le deli objekta, ki ne morejo predstavljati samostojnega objekta.
Tožeča stranka kot investitorka, je na severni strani strehe objekta na zemljišču s parc. št. 2183/1 k.o. ... v podstrešni etaži posegla v nosilno strešno konstrukcijo, tako da je v stanovanjih št. 8 in 25 izdelala dve pravokotni frčadi tlorisnih dimenzij 5,1 m x 4,5 m. Pri gradnji posamezne frčade so bili odrezani po trije škarniki, medtem ko je na sredini ostal še en star škarnik. V frčadah je bilo vgrajenih po šest novih škarnikov na novi podporni konstrukciji (lege in stebri), v vsaki frčadi pa vgrajeni po dve okni. Z navedenim posegom je bilo poseženo v nosilno konstrukcijo obstoječega objekta, spremenjen zunanji izgled stavbe in izvedena sprememba izrabe podstrešja v stanovanjske namene, za kar pa je treba pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta (7.2 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
ZVO-1 člen 9, 156, 157. ZFPPIPP člen 132, 132/1. ZUP člen 297.
inšpekcijski postopek - stroški izvršbe - prisilna poravnava - izvršba po drugih osebah - odpadki
V zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave zoper povzročitelja obremenitve okolja ZVO-1 nima nobenih določb, po presoji sodišča pa glede na to, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja v primeru stečaja ali likvidacije, to (še toliko bolj) velja za povzročitelja obremenitve okolja, ki je v postopku prisilne poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je namreč finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjema in se poslovanje dolžnikovega podjema (oziroma njegovega rentabilnega dela) po opravljeni prisilni poravnavi nadaljuje (3. točka 136. člena ZVO-1).
V predmetni zadevi ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na podlagi določb ZVO-1. To pa pomeni, da ne gre za vprašanje obsega stečajne mase, ampak za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki. Iz tega razloga se tudi določba prvega odstavka 161. člena ZVO-1, ki določa, da se nedenarne terjatve do insolventnega dolžnika z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave, v predmetni zadevi ne uporabi.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - vpogled v spis - možnost udeležbe v postopku - stranski udeleženec - ponovna zahteva - zavrženje vloge
Ker tožnika v tej inšpekcijski zadevi nista imela položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, ju je obravnavati kot drugo osebo iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Organ bi njuni zahtevi za vpogled v spis zadeve ugodil, kolikor bi izkazala, da imata pravno korist.
V primeru že zgrajenega nevarnega objekta je inšpekcijski zavezanec njegov lastnik. Investitor gradnje bi bil zavezanec le, če bi bila kot nevarna opredeljena gradnja, ki se še izvaja. Lastnik nepremičnine je namreč tisti, ki je v razmerju do tretjih dolžan zagotoviti, da jim njegova nepremičnina ne bo povzročala škode oziroma da jih ne bo ogrožala. Če je slabo stanje objekta posledica ravnanja druge osebe in ne lastnika, ima ta ob izpolnjenih zakonskih pogojih možnost uveljavljati civilnopravne zahtevke; ne more pa se ogniti obveznostim, ki ga po ZGO-1 zadenejo kot lastnika nevarne gradnje.
Po 154. členu ZGO-1 se gradnja ustavi oziroma prepove uporaba objekta, če je to glede na naravo gradnje oziroma objekta mogoče oziroma potrebno. Obenem pa iz 154. člena ZGO-1 izhaja, da so ukrepi, ki jih je mogoče izreči - izvedba nujnih vzdrževalnih del, obnova objekta ali njegova odstranitev, in sicer na celotnem objektu ali na delu objekta - določeni alternativno. Zato je treba izreči najmilejši ukrep, s katerim je mogoče doseči zasledovani cilj, torej odvrniti nevarnost, ki jo predstavlja objekt. S tega vidika je v obrazložitvi izpodbijane odločitve zgolj navedeno, da razpadajočega, izbočenega, nagnjenega podpornega kamnitega zidu z neurejenim zalednim odvodnjavanjem ni možno obnoviti, ne da bi se ga pri tem odstranilo, in da se je zato gradbeni inšpektor odločil za njegovo odstranitev v celoti. Tako skopa in splošna utemeljitev ne zadošča za preizkus, ali je bil izrečen najmilejši po zakonu predvideni ukrep in ali je to primeren ukrep za dosego zasledovanega cilja.
ZPDZC-1 člen 3, 3-1, 19, 19/1. ZPotK-1 člen 2, 2-10.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - registrirana dejavnost
Ugotovljeno dejansko stanje in vsebina pogodb (četudi poimenovanih ''pogodba o hranjenju premičnin''), ki jih tožnica sklepa s potrošniki, kažejo na to, da je namen tožnice kreditiranje potrošnika. Te dejavnosti pa tožnica nesporno nima registrirane, zato je bil izrek spornega ukrepa tudi po presoji sodišča utemeljen.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stroški upravne izvršbe - reformatio in peius
S 1. točko izreka je drugostopenjski upravni organ med drugim odpravil odločitev prvostopenjskega organa iz 4. točke izreka, da stroški postopka niso nastali, in jo nadomestil z odločitvijo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom. Takšna odločitev pa je tudi po presoji sodišča lahko v pritožničino škodo.
Uredba o odpadkih (2015) člen 3, 3-17. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (2008) člen 2, 2-1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - gradbeni odpadki - povzročitelj komunalnih odpadkov
Iz Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, na katero se sklicuje (in jo tudi obsežno citira) toženka, povsem nedvoumno izhaja, koga je v primeru takih odpadkov treba šteti za njihovega povzročitelja.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbena inšpektorica tožnika pozvala, naj se kot lastnik zemljišča parc. št. 961/45 ... opredeli do ugotovitev, in sicer da je na zahodnem delu navedenega zemljišča odstranjen oporni zid in na jugozahodnem delu navedenega zemljišča zemljišča zarisan objekt. Kljub temu, da se je tožnik do navedenih ugotovitev opredelil in organu predložil vrsto listin, s katerimi je dokazoval, da gre za gradnjo, začeto leta 2008, za katero je pridobil potrebna soglasja, in da je gradnja garaže leta 2008 predstavljala enostaven objekt (lokacijsko dovoljenje), se toženka do navedenih opredelitev in dokazov v izpodbijani odločbi ni v ničemer opredelila, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
ZEPDSV člen 2, 12, 18, 19. ZSS člen 1, 20, 23, 43b, 54.
evidenca o izrabi delovnega časa - sodnik - sodniška služba - javni uslužbenec - delovni čas
Ustavno sodišče RS je pojasnilo, da gre pri službenem razmerju sodnika z Republiko Slovenijo za javnopravno razmerje, ki ima nekatere elemente delovnega razmerja, vendar sodnik ni delojemalec države, ampak nosilec ene od vej oblasti. Položaj sodnikov in delavcev v delovnem razmerju zato ni primerljiv, različna ureditev pa temelji na različnem pravnem statusu. Položaj sodnikov je primerljiv s položajem drugih funkcionarjev.
Določbo 43.b člena ZSS je treba razumeti kot določbo, ki ureja pravico sodnikov do dnevnega in tedenskega počitka in v zvezi s tem poseben položaj sodnikov, ki opravljajo dežurno službo, ne da bi časovno omejevala sodnike pri opravljanju sodniške službe.
Sodišče ni delodajalec sodnika in torej med njima ne gre za razmerje delodajalec - delavec v smislu ZEPDSV, zato tožeča stranka glede sodnikov nima obveznosti, ki jih nalaga ta zakon.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - degradacija kmetijskega zemljišča
Tožena stranka je ugotovila dvoje: da glede na nizko kakovost tal na delu zemljišča, na katerem stoji kontejner, ne gre za degradacijo kmetijskega zemljišča, ter da je glede na to, da se kontejner uporablja le za spravilo strojev in orodja oziroma pripomočkov za delo v oljčniku, njegov namen neločljivo povezan z vzgojo in oskrbo oljk. Po presoji sodišča je imela tožena stranka v navedenih ugotovitvah podlago za zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepa odstranitve kontejnerja zaradi nenamenske in negospodarne rabe kmetijskega zemljišča.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 297, 297/1, 297/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - stroški upravne izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, s katerim je prvostopenjski organ tožniku naložil založitev zneska, potrebnega za kritje izvršilnih strokov v postopku izvršbe, ne predstavlja akta iz 2. člena ZUS-1, saj ne gre za akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Res je bilo tožniku z izpodbijanim sklepom naložena založitev denarnega zneska v tam opredeljeni višini, vendar pa ne samo, da gre za začasno naloženo denarno obveznost v določenem znesku (torej do poznejšega obračuna dejanskih izvršilnih stroškov), temveč ga v primeru, če ga zavezanec (tožnik) ne založi, organ ne more od njega izterjati, temveč ga mora založiti sam organ, glede na to, da se je postopek uvedel po uradni dolžnosti. Zato pa tudi ni mogoče šteti, da gre za akt, s katerim je bilo poseženo v pravice, pravne koristi ali obveznosti tožnika, saj v primeru, če tožnik ne bo (oziroma ne bi) izvršil s tem sklepom naloženi obveznosti, do nastanka posledic za tožnika ne bo prišlo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranka v postopku - prijavitelj - pravni interes - sklep o ustavitvi postopka - obnova inšpekcijskega postopka - obnova upravnega postopka končanega s procesnim sklepom
Če pa se postopek zaključi z ustavitvijo postopka, ker uradna oseba presodi, da ni več javnega interesa za njegovo nadaljevanje, preneha tudi potreba po varstvu pravnega interesa stranskega udeleženca, saj do upravne odločbe, ki bi morebiti posegla v njegov položaj, sploh ne bo prišlo. Stranski udeleženec pa s svojo voljo upravnega postopka ne more ne začeti in ne nadaljevati. Zahteva za vstop v inšpekcijski postopek, ki sta jo tožnika podala po ustavitvi postopka, je bila torej vložena prepozno, da bi jo organ bil dolžan vsebinsko obravnavati.
Oglaševanje ponudbe posameznih artiklov z redno prodajno ceno in ceno s popustom v primeru, ko prodaja po redni ceni pred uvedbo akcijske prodaje s priznavanjem velikih popustov pri posameznem artiklu ni bila izkazana, ali pa je bil artikel med ponudbo v prodajalno dostavljen prvikrat, po presoji sodišča šteje za zavajajočo poslovno prakso v smislu 4. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP.
Ker tožnica pri tožbi ne vztraja, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo, kot to izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.