inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - pravica do izjave - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Sodišče meni, da je ob smiselni uporabi določbe tretjega odstavka 248. člena ZUP sicer dopustno, da drugostopenjski organ ob reševanju pritožbe v svoji odločbi navede tudi dodatne razloge za odločitev, ki jih prvostopenjski organ ni navajal (konkretno, da razširi materialno podlago sprejete odločitve), vendar pa mora, ob upoštevanju tožnikove pravice do izjave, s svojim videnjem (tudi) glede uporabe materialnega prava, ki je drugačno (širše) od utemeljitve prvostopenjskega organa, tožnika seznaniti in mu omogočiti, da se do tega opredeli. Drugostopenjski organ pa tožnika s svojimi stališči ni seznanil, torej mu ni pojasnil, na katerih materialnih predpisih temelji njegova presoja, da je izpodbijana odločitev zakonita. To pa pomeni, da se tožnik do njegovih stališč ni mogel izjaviti, kar je bistvena kršitev določb postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nujni ukrep v javnem interesu - odvzem psa
Skrbnik živali mora zanjo objektivno zagotavljati razmere iz 7. člena ZZZiv oziroma za nevarne živali tudi iz 12. člena ZZZiv vsak dan in v vseh, tj. tudi v zanj izjemnih ali stresnih okoliščinah. Subjektivni odnos skrbnika je pomemben le v primeru naklepa, saj gre v tem primeru po 4. členu ZZZiv za mučenje živali. Vendar za odvzem ni potrebno, da je izkazano mučenje živali, saj podlaga za odvzem obstaja, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb ZZZiv.
ZZZiv člen 2, 7, 7/1, 7/1-1, 22, 22-5, 43, 43-3. ZVMS člen 92, 92/3, 92/4. ZIN člen 29, 29/4.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - zaščita živali - nujni ukrepi v javnem interesu - odvzem živali - ugotovitveni postopek - pravica do izjave - skrbnik živali - zavezanec za izvršitev ukrepa
V obravnavanem primeru je bil poseg v tožnikovo pravico do izjave dopusten in zakonit. Ob upoštevanju 3. člena ter prve alineje prvega odstavka 32. člena ZIN in 3. člena ZUP je treba v tej zadevi uporabiti določbe ZVMS. Po tretjem odstavku 92. člena ZVMS ima uradni veterinar, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki jih ni mogoče odlagati, pravico brez prisotnosti pravne osebe ali posameznika, čigar poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so predmet nadzora, oziroma njegove odgovorne osebe, opraviti pregled in izdati odločbo v skrajšanem postopku. V skladu s četrtim odstavkom 92. člena ZVMS sme uradni veterinar v izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, izdati tudi ustno odločbo na zapisnik, najpozneje v osmih dneh pa mora nato izdati pisno odločbo. Da je dobrobit živali v javnem interesu, izhaja iz samega namena ZVMS kot tudi ZZZiv (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 247/2018 z dne 10. 12. 2019).
sklep o denarni kazni - upravni spor - upravna izvršba
S tožbenimi navedbami tožnik izpodbija samo pravilnost izrečenega inšpekcijskega ukrepa, ne pa ugotovitve prvostopenjskega organa, da naložena obveznost iz inšpekcijske odločbe še ni bila izvršena. Sodišče tožniku zato pojasnjuje, da se v postopku upravne izvršbe ne presoja več zakonitost izvršilnega naslova, ki se izvršuje s predmetno upravno izvršbo. V postopku izvršbe skladno z 292. členom ZUP niso dovoljeni vsebinski ugovori, ki se nanašajo na pravilnost izdane inšpekcijske odločbe (izvršilnega naslova), ki se izvršuje. Prav tako niso dovoljeni ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o dovolitvi izvršbe.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 7.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - rekonstrukcija objekta - vzdrževalna dela - nelegalna gradnja
Iz navedenih zakonskih in podzakonskih določb, veljavnih v času izvedbe obravnavanih prebojev, izhaja, da se investicijsko vzdrževalna dela ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se s prvo navedenimi deli ne sme posegati v konstrukcijo objekta. To pomeni, da so tudi inštalacijska dela in z njimi povezane napeljave za prezračevanje in hlajenje vzdrževalna dela pod pogojem, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta.
Zgolj ugotovitev dotikanja objektov ne zadošča za razvršanje kot enega objekta, temveč mora biti ugotovljena njihova konstrukcijska, požarna, vsebinska ali drugačna fizična povezava med vsemi obravnavanimi deli. Te ugotovitve mora navesti upravni organ, sploh v primeru nasprotovanja investitorja in zatrjevanja negativnih dejstev, ki jih stranka praviloma ne more dokazovati.
Uradna oseba sicer ni vezana na dokazne predloge strank, vendar mora biti v odločbi obrazloženo, zakaj organ posameznega dokaznega predloga ni upošteval. V okvir strankine pravice do izjave spada tudi dolžnost organa, da izvede vse pravno relevantne dokaze, ki jih je predlagala stranka ali pa takšen predlog obrazloženo zavrne.
Ker v konkretni zadevi še ni jasno, ali se inšpekcijski nadzor nanaša na gradnjo, za katero je predpisano dovoljenje ali ne, še ni mogoče zaključiti, ali je bil organ prve stopnje nepristojen.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - ravnanje z odpadki - odpadna embalaža - določitev deležev
Sodišče se strinja s toženko, da je od uveljavitve ZVO-1J obveznost DROE, da ravnajo z odpadki iz izdelkov PRO in jih prevzemajo od izvajalcev javne službe, določena z zakonom, kasnejša sprememba OVD pa na obstoj te obveznosti po presoji sodišča nima vpliva.
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
upravna izvršba - odlog izvršbe - sorazmernost posega - pravica do spoštovanja doma
Tožnik je pred izvršbo izpodbijane inšpekcijske odločbe varovan z določbami 104. in 105. člena GZ-1, ki urejata odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom in sodno presojo nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom. Po ureditvi v 105. členu GZ-1 se v okviru sodne presoje nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom upošteva tudi, ali si je predlagatelj prizadeval pridobiti ustrezna dovoljenja za odpravo nelegalnosti objekta.
ZVO-1 člen 20, 20/12, 157, 157/1, 157/1-1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 25, 26. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep inšpektorja za okolje - prevzem odpadne embalaže - ravnanje z odpadno embalažo - odpadki - neobrazložena odločba
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju morala prevzeti tožeča stranka, pravilno ugotovljene. To pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka ter hkrati ne daje zadostne podlage za zaključek, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 78, 78/1.
delo na črno - inšpekcijski ukrep - prepoved opravljanja dela na črno - zaposlovanje na črno - prijava tujca v socialno zavarovanje - nepopolna vloga - pripombe na zapisnik
Ker tožnik v času nadzora in vse do izdaje izpodbijane odločbe delavca A. A. v sistem socialnega zavarovanja ni prijavil s popolno vlogo, s čimer bi izpolnil še drugi pogoj po 1. alineji prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 (poleg sklenjene pogodbe o zaposlitvi), je prvostopenjski organ pravilno ugotovil obstoj dela na črno pri tem delavcu. Prijava v socialno zavarovanje je bila nato urejena 10. 9. 2020.
ZUP člen 285, 285/1, 296. GZ člen 89, 89/1, 106, 106/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - uporaba materialnega prava - načelo najmilejšega ukrepa
Pri inšpekcijskem postopku in postopku izvršbe gre za dva postopka, kar izhaja tudi iz sistematične razlage GZ. Organ je pravilno upošteval, da postopek izvršbe predstavlja od inšpekcijskega ločen postopek, tako pa je v tem postopku tudi pravilno uporabil materialne določbe GZ, ki so bile v veljavi ob začetku postopka izvršbe.
Prvi odstavek 285. člena ZUP nalaga organu tako izbiro načina načina in izvršilnega sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, pa se z njima doseže namen izvršbe, vendar to ne pomeni, da mora organ vedno najprej določiti izvršbo po drugi osebi, kot to nakazuje tožnik, temveč lahko izreče tudi izvršbo s prisilitvijo.
inšpekcijski postopek - delo na črno - prepoved opravljanja dela - odprava odločbe
Upravna organa se v obrazložitvah upravnih odločb nista opredelila do tožničinih zatrjevanj, saj sta kot bistvene štela le podatke iz uradnih evidenc organa. Upravna organa nista izvedla nobenega od predlaganih dokazov, s katerimi je tožnica poskušala v upravnem postopku ovreči ugotovitve o pravno pomembnem dejstvu, za koga je oseba v spornih dneh opravljala delo oziroma kdo ji je tega dne dejansko omogočil delo.
Ker v upravnem postopku niso bila upoštevana pravila postopka, v posledici česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu na prvi stopnji v ponovni postopek.
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 39. ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/12, 157, 157/1, 157/1-1. ZUS-1 člen 2, 20/3, 52.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - nova dejstva in dokazi - tožbeni predlog v upravnem sporu
Organ odloča po stanju na dan izdaje odločbe, zato mora in lahko v odločbi obravnava (le) tiste ugovore stranke, ki jih ta poda pred njeno izdajo. Tožnica ugotovljenemu dejanskemu stanju glede količin pred izdajo odločbe ni oporekala, ampak se je z njimi strinjala.
Ker je rok za vložitev tožbe prekluziven, niso upoštevne tožničine trditve glede nezakonitosti izpodbijane odločbe podane v kasnejših vlogah.
Tožnica meni, da bi bila lahko njena obveznost prevzema odpadne embalaže na celotnem območju Republike Slovenije določena le v okoljevarstvenem dovoljenju.
ničnost - izredno pravno sredstvo - pritožba - tožba - obvezen priklop na javno kanalizacijo
Razlogi, ki jih tožnica uveljavlja v postopku z izrednim pravnim sredstvom, so ugovori, ki bi jih tožnica morala uveljavljati v pravnem sredstvu zoper inšpekcijsko odločbo.
Iz najnovejše sodne prakse izhaja, da je upravni spor zoper sklepe o dovolitvi izvršbe dovoljen, in da mora upravno sodišče ob presoji procesnih predpostavk za tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugotoviti konkretne okoliščine sporne zadeve (po uradni dolžnosti), predvsem glede ugovora neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe; ugovora že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom; ugovorov, ki se nanašajo na način izvršbe ter ugovora, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.
ZVO-1 člen 20, 20/12, 20/13, 157, 157/1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/2, 19/5, 25, 26.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - prevzem odpadne embalaže - ravnanje z odpadki - odpadna embalaža - ravnanje z odpadno embalažo - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
V obravnavani zadevi je pomembno, ali je tožena stranka obveznost tožeče stranke ugotovila upoštevajoč ostalo odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), t. j., ali je iz skupne količine pri izvajalcu javne službe zbrane ostale odpadne embalaže izključena mešana odpadna embalaža, ki izvira iz embalaže tistih proizvajalcev, za katere je z Uredbo obveznost PRO izključena in je zato niso prenesli na družbo za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Prav tako je pomembno, ali je bila celotna količina zbrana v navedenih mesecih, saj je v letu 2020 za odvoz s strani DROE neprevzete odpadne embalaže veljal 100.a člen ZUIZEOP in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, po katerem stroške ravnanja s to odpadno embalažo plača Republika Slovenija.
upravna izvršba - sklep o izvršbi - denarna kazen - izpolnitev obveznosti - priključitev na javni vodovod - reja živali - sporno dejansko stanje
Organ prve stopnje je pravilno in zakonito izdal sklep o izvršbi z denarno kaznijo, s katero je tožniku naložil plačilo denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe z denarno kaznijo, ki je bil izdan na podlagi odločbe istega organa, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora izvesti priklop na javni vodovod za stanovanjsko hišo in objekt za rejo živali.
Tožnik s tožbo dejanskih ugotovitev, na katerih temelji navedena odločitev, ni uspel omajati.
Ker tista dela 19. in 39. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki od DROE zahtevata, da zagotavlja predpisano ravnanje tudi s tisto odpadno embalažo, za katero je bila po prvem odstavku 36. člena Uredbe določena izjema od zakonske obveznosti PRO, nista v skladu z zakonom in Direktivo o odpadkih, jih v tem obsegu ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis) in DROE ni mogoče naložiti, da od izvajalca javne službe prevzame tudi to odpadno embalažo.
ZVO-1 člen 157, 157/1. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 36, 36/1.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje. Obrazložitev izpodbijane odločbe za obdobje od 1. 1. 2021 do 23. 4. 2021, v katerem je veljala izjema po prvem odstavku 36. člena Uredbe, je po presoji sodišča tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katere velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
ZZZiv člen 5, 5/1, 5/1-9, 11, 11/2. ZUP člen 9, 88, 88/4, 146, 154, 165, 165/1, 184, 185.
nevaren pes - ugriz psa - poseben ugotovitveni postopek - kršitev pravil upravnega postopka - kršitev pravil splošnega upravnega postopka - pooblaščenec - pooblaščenec v upravnem postopku - kontradiktornost - kršitev pravice do kontradiktornosti - pravica predlagati dokaze - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - imenovanje izvedenca - soočenje prič - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče ugotavlja, da je upravni organ trditev, da je poškodovanca ugriznil tožničin pes, utemeljil na podlagi izjave poškodovanca in na podlagi zdravniškega izvida z dne 26. 5. 2019. Glede na to, da se upravni organ opira predvsem na izpoved poškodovanca in večkrat poudari, da je ta verodostojna, sodišče vendarle opozarja, da izjave, ki jih je podal tekom postopka, niso povsem konsistentne. Poškodovanec je tako v svoji prvi pisni izjavi navedel, da je padel po tleh in izgubil zavest, ko je ležal pa naj bi ga tožničin pes pogrizel, medtem ko je 30. 10. 2019 ob zaslišanju povedal drugače, in sicer, da je najprej čutil udarec v bok, da je svojega psa dvignil v zrak, nakar da so sledili ugrizi tožničinega psa, šele nato pa da je padel po tleh in izgubil zavest. Sodišče pojasnjuje, da iz izvida urgentne kirurške ambulante Splošne bolnišnice Novo mesto (v nadaljevanju zdravniški izvid z dne 26. 5. 2019) izhaja, da je zdravnica, dr. med. C. C. ugotovila, da so rane na poškodovančevih dlaneh posledica ugriza psa. Sodišče nima razloga, da bi dvomilo v pravilnost in strokovnost zdravniškega izvida zdravnice, vendar pa pritrjuje tožnici v delu tožbe, v katerem zatrjuje, da na podlagi tega dokaza ni mogoče trditi, da je poškodbe poškodovancu z ugrizom povzročil prav njen pes.