Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju morala prevzeti tožeča stranka, pravilno ugotovljene. To pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka ter hkrati ne daje zadostne podlage za zaključek, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.
Tožnik je pred izvršbo izpodbijane inšpekcijske odločbe varovan z določbami 104. in 105. člena GZ-1, ki urejata odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom in sodno presojo nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom. Po ureditvi v 105. členu GZ-1 se v okviru sodne presoje nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom upošteva tudi, ali si je predlagatelj prizadeval pridobiti ustrezna dovoljenja za odpravo nelegalnosti objekta.
Upravna organa se v obrazložitvah upravnih odločb nista opredelila do tožničinih zatrjevanj, saj sta kot bistvene štela le podatke iz uradnih evidenc organa. Upravna organa nista izvedla nobenega od predlaganih dokazov, s katerimi je tožnica poskušala v upravnem postopku ovreči ugotovitve o pravno pomembnem dejstvu, za koga je oseba v spornih dneh opravljala delo oziroma kdo ji je tega dne dejansko omogočil delo.
Ker v upravnem postopku niso bila upoštevana pravila postopka, v posledici česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu na prvi stopnji v ponovni postopek.
V obravnavani zadevi je pomembno, ali je tožena stranka obveznost tožeče stranke ugotovila upoštevajoč ostalo odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), t. j., ali je iz skupne količine pri izvajalcu javne službe zbrane ostale odpadne embalaže izključena mešana odpadna embalaža, ki izvira iz embalaže tistih proizvajalcev, za katere je z Uredbo obveznost PRO izključena in je zato niso prenesli na družbo za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Prav tako je pomembno, ali je bila celotna količina zbrana v navedenih mesecih, saj je v letu 2020 za odvoz s strani DROE neprevzete odpadne embalaže veljal 100.a člen ZUIZEOP in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, po katerem stroške ravnanja s to odpadno embalažo plača Republika Slovenija.
Organ prve stopnje je pravilno in zakonito izdal sklep o izvršbi z denarno kaznijo, s katero je tožniku naložil plačilo denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe z denarno kaznijo, ki je bil izdan na podlagi odločbe istega organa, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora izvesti priklop na javni vodovod za stanovanjsko hišo in objekt za rejo živali.
Tožnik s tožbo dejanskih ugotovitev, na katerih temelji navedena odločitev, ni uspel omajati.