predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nedovoljen predlog za dopustitev revizije
Na podlagi 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
Tožnik v tem sporu nima ne pravne podlage, ne pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije, saj bi revizijo lahko vložil na podlagi citirane določbe ZDSS-1.
Pravna teorija zastopa stališče, da ni utemeljenega razloga za prepoved dogovora o pogodbeni kazni za primer neizpolnitve denarne obveznosti oziroma za takšno razlago tretjega odstavka 247. člena OZ, ki bi navedeni dogovor o pogodbeni kazni prepovedovala. Vendar pa argument, da ni mogoče na ta način razlagati povsem jasne zakonske določbe, ne drži. Navedena določba v tretjem odstavku ne ločuje pogodbene kazni za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti ter pogodbene kazni za neizpolnitev nedenarne obveznosti. Dogovor o pogodbeni kazni prepoveduje na splošno za vse denarne obveznosti. Z argumentom, da v primeru neizpolnitve denarne obveznosti upnik nima pravice do zamudnih obresti, zaradi česar naj bi bil dogovor o pogodbeni kazni v takšnem primeru dopusten, tožeča stranka ne more uspeti. Sporna določba je jasna in je ni mogoče razlagati drugače, kot se glasi: dogovor o pogodbeni kazni je prepovedan za vse vrste denarnih obveznosti. Namenska razlaga zakona, za katero se zavzema tožeča stranka, pa ne mora biti takšna, da bi iz zakona izhajala drugačna posledica, kot izhaja neposredno iz njegovega besedila.
Plačilo opravljenih del tožeči stranki po sklenjeni gradbeni pogodbi „primarno“ dolguje naročnik teh del, zato je treba morebitne spremembe na dolžniški strani obligacijskega razmerja presojati z uporabo določb o pristopu k dolgu po 432. členu OZ. Pristop k dolgu mora zato vsebovati izrecno, jasno in nedvoumno izjavo pristopnika, da se pogodbeno zavezuje. Tega pogoja izjava z dne 21. 1. 2009 ne izpolnjuje.
ZZVZZ člen 80, 81. ZDR člen 137. Pravila o obveznem zdravstvenem zavarovanju člen 229.
dopuščena revizija - zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače zaradi zadržanosti z dela - refundacija nadomestila plače - zahtevek delodajalca - izključitev pravice do povrnitve izplačanih nadomestil plače - izbrani zdravnik
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču revidenta, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko pri presoji utemeljenosti zahtevka ni upoštevalo vprašanja, ali je o delavkini nezmožnosti za delo za sporno obdobje odločeno s strani imenovanega zdravnika tožene stranke skladno z 81. členom ZZVZZ. Glede na določbo 3. alineje četrtega odstavka 229. člena Pravila o obveznem zdravstvenem zavarovanju se kot predpostavka za utemeljenost zahtevka delodajalca do tožene stranke na refundacijo plačanih nadomestil plače delavke ne pojavlja zgolj dejansko vprašanje dela zmožnosti delavke v spornem obdobju, temveč tudi na kakšen način se je nezmožnost za delo ugotavljala.
dovoljenost revizije - zavrnitev vloge na javni poziv zaradi neizpolnjevanja pogojev - ni vrednostni spor - neizpostavljeno pomembno pravno vprašanje - neizkazane zelo hude posledice
Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost odločbe, s katero je bila zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena revidentkina vloga za odobritev sredstev. V fazi, na katero se nanaša sporna odločba, je šlo torej za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega poziva in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni poziv, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja. Odločanje se je torej nanašalo na pravico do pridobitve sredstev oziroma sofinanciranja, kar pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavila, zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnila.
Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upotševaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revidentka s svojimi splošnimi navedbami izpolnjevanja tega pogoja v obravnavani zadevi ni izkazala.
varstvo blagovne znamke - cigarete - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke - podobnost s prej zavarovanim znakom - verjetnost zmede v javnosti
Kljub upoštevani nadpovprečni pozornosti potrošnika, ob ugotovljeni podobnosti primerjanih znakov (upoštevaje njun celotni vtis) obstaja verjetnost zmede. Pritrditi gre namreč stališču Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino in sodišča prve stopnje, da bi bil tudi nadpovprečno pozoren potrošnik ob pojavu novih cigaret s prevladujočim besednim elementom „PRESTIGE“ lahko zaveden in bi zmotno menil, da gre za nov izdelek ali novo izdajo izdelka podjetja, ki daje na trg izdelke pod že obstoječo znamko „PRESTIGE“.
Ker gre za več različnih zahtevkov, ki se uveljavljajo zoper več tožencev in imajo različno dejansko podlago, se dopustnost revizije presoja glede vsakega zahtevka posebej. Vrednost nobenega od njih ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije v gospodarskih sporih.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo - finančna in izravnalna pogodba - FIP - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - možnost pridobiti tujo odškodnino - glavna obravnava - kršitve ZUP - materialno izčrpanje pravnih sredstev
Izpodbijana sodba sledi v praksi Vrhovnega sodišča uveljavljeni razlagi drugega odstavka 10. člena ZDen v zvezi s FIP, po kateri je odločilno, da prejšnji lastnik spada v krog oseb, ki ga zajema FIP.
dovoljenost revizije - denacionalizacija – vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Pogoji za dovoljenost revizije po določbah drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - leasing - pogodba v korist tretjega - plačilo premije - obvestilo o zapadlosti premije - odstop od pogodbe - opozorilo pred odstopom od pogodbe - obvestilo leasingojemalcu o neplačilu premije - prenehanje zavarovalnega kritja - povrnitev škode - odgovornost zavarovalnice
Valutno razmerje po pogodbi o zavarovanju na tuj račun, ki ima značilnosti pogodbe v korist tretjega, določa tudi takšno delitev rizika med zavarovancem in zavarovalcem, po kateri premoženjske posledice nastalega zavarovalnega primera ne bremenijo zavarovanca, pač pa zavarovalca. V takšnem primeru obveznosti zavarovalnice, da zavarovanca obvešča o neplačilu zavarovalne premije, ni mogoče utemeljevati s tem, da bi zavarovalnica morala upoštevati tudi njegove (očitne) interese.
Vsebino obvestila po četrtem odstavku 937. člena OZ je treba razumeti za primer, ko želi zavarovalnica po izteku roka iz tretjega odstavka 937. člena OZ razdreti pogodbo. V tem primeru mora zavarovalca opozoriti na razdrtje pogodbe in ga hkrati seznaniti z zapadlostjo premije in s (predhodnim) prenehanjem zavarovalnega kritja.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - sklep o preiskavi - pravica do sodnega varstva - izločitev uradne osebe - odklonitveni razlogi - videz nepristranskosti - dvojna vloga odločevalca
Namen instituta izločitve predstojnika oziroma pooblaščene uradne osebe je zagotovitev (subjektivno in objektivno) nepristranskega odločanja in opravljanja posameznih dejanj v postopku. Pri ugotavljanju obstoja nepristranskosti sta odločilna tako subjektivni kriterij (osebno prepričanje uradne osebe, ki odloča v konkretnem primeru), kot tudi objektivni kriterij (izključenost vsakega upravičenega dvoma v nepristranskost odločevalca v smislu zagotavljanja t. i. videza nepristranskosti odločanja).
V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice t. i. „dvojna vloga“ odločevalca (ki v postopku, upoštevaje časovni in vsebinski vidik zadeve, nastopa tako v vlogi odločevalca kot tudi pooblaščenca stranke) lahko vpliva na nepristranskost odločanja oziroma lahko prizadane videz nepristranskosti odločanja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1015882
ZMZ člen 2, 2/2, 27, 27/1,27/5, 27/6, 28. ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/3. ZPP člen 333, 333/1, 344/ 344/1.
mednarodna zaščita – utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti družbeni skupini - zemljiški spor zaradi etnične pripadnosti – pripadnost plemenu – preganjanje s strani drugega plemena – neupoštevanje navedb o etničnem ozadju spora – odprava odločbe o zavrnitvi prošnje za priznanje mednarodne zaščite – rok za odgovor na pritožbo
Vrhovno sodišče se glede na določbe petega in šestega odstavka 27. člena ZMZ strinja s toženo stranko, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kdaj je treba družinske udeležence v sporu za zemljo obravnavati kot pripadnike posebne družbene skupine, saj takšno stališče sodišča prve stopnje po presoji Vrhovnega sodišča lahko praktično pomeni, da je skoraj vsak spor med dvema ali več družinami mogoče opredeliti kot spor med različnimi družbenimi skupinami.
ZKP člen 32, 201, 201/1-1, 207, 207/5, 392, 392/7.
pripor – preizkus, ali so še podani razlogi za pripor - trajanje pripora
Na presojo, ali je trajanje pripora še v okviru razumnega časa, vpliva več dejavnikov, med drugimi ravnanje obtoženca, narava in značilnosti kazenskega postopka ter ravnanje državnih organov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - fiktivna pogodba o zaposlitvi - sodba presenečenja
Revizija neutemeljeno uveljavlja, da naj bi izpodbijana sodba predstavljala sodbo presenečenja, ker se je sodišče postavilo na stališče, da je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi fiktivna, zaradi česar so nastopile pravne posledice iz 50. člena OZ, čeprav se na to ni sklicevala nobena od strank in tega ni ugotavljalo niti sodišče prve stopnje. V primeru pritožbenega odločanja gre za sodbo presenečenja, če se drugostopenjska sodba opre na pravno podlago, o kateri stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje nista razpravljali in se nanjo ne sklicuje niti pritožba, stranki pa niti ob ustrezni skrbnosti nanjo nista mogli računati, ter zato tudi nista mogli dopolniti svojih navedb ter navesti dejstev in predlagati dokazov, ki so lahko relevantni glede na takšno spremenjeno pravno podlago. V takšnem primeru mora pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 351. člena ZPP stranki s pisno vlogo opozoriti na možnost uporabe te pravne podlage in jima omogočiti, da se pred odločitvijo o njej pisno izjavita.
Glede na jasne določbe ZPP in dejstvo, da je vloga izrecno naslovljena na Vrhovno sodišče (v uvodu) in tudi vložena pri Vrhovnem sodišču, kar po ustaljeni sodni praksi ni mogoče šteti za očitno pomoto, revizije tožeče stranke ni mogoče šteti za pravočasno.
nadomestilo za čas brezposelnosti - prijava v evidenco brezposelnih oseb - zahteva za priznanje nadomestila za čas brezposelnosti - zamuda roka za prijavo
Pravilna razlaga prvega odstavka 119. člena ZUTD je takšna, da zamuda 30-dnevnega roka za prijavo pri zavodu nima za posledico prenehanja pravice do denarnega nadomestila, temveč milejšo posledico, t.j. da se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 119. člena ZUTD.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Okoliščina, da ima Delovno sodišče v Celju s toženo stranko sklenjeno pogodbo za opravljanje nalog fizičnega in tehničnega varovanja poslovnih prostorov, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Kolektivna pogodba dejavnosti kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2014, člen 29, 29/2.
kolektivni spor - kršitev kolektivne pogodbe - dodatni letni dopust
Točka A drugega odstavka 39. člena Podjetniške kolektivne pogodbe določa, da delavcu po kriteriju delovne dobe pripada dodatni letni dopust skladno s kolektivno pogodbo dejavnosti. To določbo je potrebno obravnavati v povezavi z določbo drugega odstavka 4. člena Podjetniške kolektivne pogodbe o tem, da izraz kolektivna pogodba dejavnosti pomeni vsakokratno kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn. Obeh določb skupaj ni mogoče razumeti drugače kot tako, da je število dni letnega dopusta po kriteriju delovne dobe takšno, kot ga določa vsakokratna veljavna kolektivna pogodba dejavnosti. V času podpisa Podjetniške kolektivne pogodbe je to bila Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2006, v času nastanka tega kolektivnega spora pa Kolektivna pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2014. Nasprotni udeleženec je zato ravnal pravilno, ko je delavcem tožene stranke število dni letnega dopusta za leto 2015 po kriteriju delovne dobe določil ob upoštevanju meril kolektivne pogodbe iz leta 2014 in s takšnim ravnanjem ni kršil obveznosti iz Podjetniške kolektivne pogodbe.