ZPIZ-1 člen 8, 193, 193/1. ZPIZ-2 člen 129, 129/1-4, 390.
pokojninska doba - dodana doba - čas zaključenega študija - postopek začet pred uveljavitvijo ZPIZ-2 - uveljavljanje pravic
Dodane dobe ni mogoče enačiti s pokojninsko dobo, ker za to ni pravne podlage v določbah ZPIZ-1.
Po prvem odstavku 193. člena ZPIZ-1 se ugotavljanje in morebitno upoštevanje dodane dobe veže na postopek priznanja pravice do starostne pokojnine. Zato je sodišče druge stopnje pravilno poudarilo, da dodane dobe glede na njeno pravno naravo ni mogoče uveljavljati kot pokojninske dobe v posebnem ugotovitvenem postopku, ker za to ni pravne podlage v določbah ZPIZ-1. Tožena stranka torej ne more priznati dodane dobe samostojno ali kot del pokojninske dobe s posebno odločbo še v času trajanja obveznega zavarovanja.
Ker je šlo za enostavno navodilo in gre za poslovanje javnega zavoda, je prikrivanje dejstev o načinu preteklega poslovanja v izvrševanju funkcije direktorja hujša kršitev pogodbenih obveznosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDPO-2 člen 12, 23, 29. ZDDPO-1 člen 44, 47. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 2, 2-2, 2-36, 2-6, 17, 17-5, 17-24. ZDavP-2 člen 363.
dovoljena revizija - revizija dovoljena v celoti zaradi varstva upravičenih pravnih pričakovanj, utemeljenih na sodni praksi iz časa vložitve revizije - davek od dohodkov pravnih oseb - slabitev dobrega imena - davčno priznanje odhodkov iz naslova slabitve - 23. člen ZDDPO-2 - 29. člen ZDDPO-2 - računovodski standardi - stroški svetovalnih storitev - zaslišanje prič v davčnem postopku - nekonkretiziran ugovor o kršitvi pravice do izjave
Odhodki iz naslova slabitve dobrega imena se za potrebe obdavčitve presojajo zgolj po 23. členu ZDDPO-2.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-4. Kolektivna pogodba dejavnosti Trgovine Slovenije člen 16. Direktiva Sveta 91/533/EGS člen 2, 2/2, 2/2-b.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kraj opravljanja dela - spremembe kraja opravljanja dela - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Širšo določitev kraja opravljanja dela iz 16. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije je treba razlagati v duhu Direktive Sveta 91/533/EGS. Ker je kraj opravljanja dela ena od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi, mora biti delavcu pred vstopom v delovno razmerje jasno, kje bo delo opravljal. Ta podatek je za delavca pomemben, saj tako lahko vnaprej predvidi, koliko časa bo porabil za pot na in iz dela, si po potrebi organizira ustrezen prevoz in uskladi svoje družinske obveznosti. Kraj opravljanja dela je lahko širše določen, vendar le kadar glavnega ali stalnega kraja dela ni. Nejasna pogodbena določila v zvezi s krajem opravljanja dela, pa je treba razlagati v korist delavca (in dubio pro operario).
SZ-1 člen 23, 30. ZPP člen 347, 347/2, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - upravljanje večstanovanjske stavbe - skupna kotlovnica več objektov - stroški ogrevanja - ugotavljanje dejstev pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je smelo pritožbeno sodišče brez pritožbene obravnave drugače kot sodišče prve stopnje ugotoviti odločilno dejstvo plačila stroškov ogrevanja po dejanski porabi.
- kakšen je pravni pomen potrjenega IOP obrazca (izpisa odprtih postavk) za pripoznavo zastarane obveznosti oziroma ali in kdaj navedeni potrjeni obrazec predstavlja pripoznavo zastarane obveznosti;
- ali mora tožeča stranka izrecno zatrjevati, da je listino podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke kljub pomanjkanju ugovorov tožene stranke v zvezi z nepooblaščenostjo osebe, ki je listino podpisala.
ZPP člen 67, 70, 70/1-3. ZFPPIPP člen 52, 52/4, 403, 406.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - svaštvo med stranko v postopkom in sodnikom pristojnega sodišča - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot nekdanji direktor stranke v postopku
Glede na naravo postopka za odpust obveznosti v njem presoja dejanja stečajnega dolžnika oziroma preverja okoliščine v zvezi z njim, ne presoja pa se dejanj upnika (in preko njega dejanj nekdanjega direktorja upnika).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do izjave - trditvena podlaga
Vloge, ki jih vloži stranka sama, učinkujejo in imajo enako težo kot vloge, sestavljene po pooblaščencu. Zapisano velja ob predpostavki, da ZPP ne predvideva obveznega zastopanja po odvetniku in ob upoštevanju 286. člena ZPP.
Zato je stališče sodišča druge stopnje, da pisna izjava tožnika ne more nadomestiti trditvene podlage, zmotno.
Nejasnost pogodbenega določila je izkazana že s tem, da pogodba kljub sklicevanju na določbe Pravilnika o delitvi sredstev za plače tožene stranke pri določitvi višine osnovne plače močno odstopa od zneska, ki je za prodajne predstavnike za prodajo maziv v Pravilniku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prenos sedeža dolžnika - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov- nezadovoljstvo z delom sodišča
Napačna odločitev sodišča sama po sebi ne utemeljuje prenosa pristojnosti. Nezadovoljna stranka jo namreč lahko izpodbija v za to predvidenem postopku s pravnimi sredstvi. Na enak način lahko uveljavlja zatrjevane kršitve svojih ustavnih pravic.
Krajevna pristojnost, ki se določi glede na sedež dolžnika ob vložitvi predloga za postopek zaradi insolventnosti (52. člen ZFPPIPP), se kljub kasnejšim spremembam sedeža dolžnika praviloma ustali ravno iz razloga ekonomičnosti in pospešitve postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - prisvojitev živil - kaznivo dejanje tatvine
Ob tem ko je tožnica s sodelavcem odpeljala iz kuhinje tožene stranke živila v skupni vrednosti cca 60 EUR in sta jih s sodelavcem pričela nakladati v njegov osebni avto, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je imelo njeno ravnanje vse znake kaznivega dejanja majhne tatvine iz drugega odstavka 204. člena KZ-1, tako da je bila podana kršitev delovnih obveznosti iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti, priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34-2, 46, 53.
Kršitev načela kontradiktornosti ni zadržek za priznanje tuje sodne odločbe ali priznanje njene izvršljivosti, če toženec v državi izvora ni izkoristil možnosti pravnega sredstva zoper to kršitev.
Uredba št. 44/2001 ne zahteva, da bi bila tuja sodna odločba prevedena v jezik države priznanja. Sodišču države priznanja „zgolj“ omogoča, da takšen prevod zahteva, če presodi, da je ta potreben za odločitev v zadevi. Kadar pa mora sodišče pri presoji navedb v ugovornem ali pritožbenem postopku opraviti vsebinski preizkus združljivosti odločitve tujega sodišča z javnim redom države, načelo kontradiktornosti postopka terja predložitev prevoda sodne odločbe.
Pojem rednega pravnega sredstva po 46. členu Uredbe št. 44/2001 je neodvisen od njegovega poimenovanja v državi članici izvora ali državi članici priznanja ter terja evroavtonomno razlago. Kot redno pravno sredstvo se upošteva vsako pravno sredstvo, katerega rezultat lahko pomeni razveljavitev ali spremembo odločitve,
sprejete v sodni odločbi, ki je predmet postopka priznanja izvršljivosti, ter vložitev katerega je zamejena z rokom, ki teče od izdaje sodne odločbe.
javni uslužbenci - uvrstitev v plačni razred - delo na zahtevnejšem delovnem mestu - neizpolnjevanje pogoja izobrazbe
Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da je delavec, ki po navodilih delodajalca dejansko v celoti opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, v načelu upravičen do plače, predvidene za takšno delovno mesto, na podlagi določbe 42. člena ZDR oziroma sedanjega 44. člena ZDR-1 in to v načelu velja tudi za javne uslužbence. Pri tem pa je treba upoštevati pravila, ki veljajo pri delodajalcu glede obračunskih osnov in plač za tak primer. Tako se je sodišče prve stopnje utemeljeno sklicevalo na določbe ZSPJS in Pravilnika o napredovanju delavcev zaposlenih v zdravstvu.
Javni uslužbenec ob premestitvi na zahtevnejše delovno mesto v višjem tarifnem razredu ni upravičen do prenosa števila vseh napredovanj v plačnih razredih na prejšnjem delovnem mestu, temveč je lahko uvrščen le za en plačni razred višje od plačnega razreda, v katerega je bil z doseženimi napredovanji uvrščen na prejšnjem delovnem mestu, razen, če je izhodiščni plačni razred za določitev osnovne plače delovnega mesta v višjem tarifnem razredu že sam po sebi najmanj za en plačni razred višji od doseženega na prejšnjem delovnem mestu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prenos sedeža dolžnika
Krajevna pristojnost, ki se določi glede na sedež dolžnika ob vložitvi predloga za postopek zaradi insolventnosti (52. člen ZFPPIPP), se kljub kasnejšim spremembam sedeža dolžnika praviloma ustali ravno iz razloga ekonomičnosti in pospešitve postopka.
ZDIU12 člen 5. ZDIU12-A člen 2. ZUJF člen 176, 183.
kolektivni spor - kršitev kolektivne pogodbe - regres za letni dopust - čas veljavnosti omejitve višine izplačil regresa
Zakonsko določbo 5a. člena ZDIU12 je treba razlagati tako, da se omejitev višine regresa do višine minimalne plače za delavce nasprotnega udeleženca nanaša tudi na leto 2015.
ZDR-1 člen 6, 6/6, 84, 84/2, 90, 90/1-9, 110, 110/1-1. ZPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neenaka obravnava - diskriminacija - trditveno breme - dokazno breme
Po določbi šestega odstavka 6. člena ZDR-1 res velja obrnjeno dokazno breme, če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije.
Pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu pa ne posega v pravilo o trditvenem bremenu in delavca ne razbremeni procesne dolžnosti, da navede dejstva v tej smeri. Delavec mora torej predhodno konkretizirano zatrjevati dejstva, ki opravičujejo domnevo,
da je delodajalec ravnal v nasprotju s prepovedjo diskriminacije.
Tožnik ni opredelil osebne okoliščine v smislu prvega odstavka 6. člena ZDR-1 oziroma devete alineje 90. člena ZDR-1, glede katere naj bi bil diskriminiran. Glede na to, da je navedba osebne okoliščine, taksativno naštete v prvem odstavku 6. člena ZDR-1 oziroma deveti alineji 90. člena ZDR-1, bistvena, tožnik ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - program razreševanja presežnih delavcev
Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je štelo, da tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa reševanja presežnih delavcev in pri tem uporabiti kriterijev iz 12. člena Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo. Pravilno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da bi bila tožena stranka dolžna te kriterije uporabiti le v primeru, če bi šlo za večje število presežnih delavcev, kar pa v konkretnem primeru ni bilo podano niti glede na določbe ZDR-1, niti glede na določbe Podjetniške kolektivne pogodbe.
Določba 12. člena Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo ni neposredno uporabljiva in zahteva konkretizacijo bodisi v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca. Vrednotenje posameznih kriterijev sta tožena stranka in sindikat, v katerega so včlanjeni njeni delavci, konkretizirala v podjetniški kolektivni pogodbi v poglavju o odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - fiktivna pogodba o zaposlitvi - sodba presenečenja
Revizija neutemeljeno uveljavlja, da naj bi izpodbijana sodba predstavljala sodbo presenečenja, ker se je sodišče postavilo na stališče, da je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi fiktivna, zaradi česar so nastopile pravne posledice iz 50. člena OZ, čeprav se na to ni sklicevala nobena od strank in tega ni ugotavljalo niti sodišče prve stopnje. V primeru pritožbenega odločanja gre za sodbo presenečenja, če se drugostopenjska sodba opre na pravno podlago, o kateri stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje nista razpravljali in se nanjo ne sklicuje niti pritožba, stranki pa niti ob ustrezni skrbnosti nanjo nista mogli računati, ter zato tudi nista mogli dopolniti svojih navedb ter navesti dejstev in predlagati dokazov, ki so lahko relevantni glede na takšno spremenjeno pravno podlago. V takšnem primeru mora pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 351. člena ZPP stranki s pisno vlogo opozoriti na možnost uporabe te pravne podlage in jima omogočiti, da se pred odločitvijo o njej pisno izjavita.
študentsko delo - elementi delovnega razmerja - ugotovitev delovnega razmerja - nepretrganost dela
Študentsko delo je pravno urejen status, ki je po svoji naravi podoben delovnemu razmerju (delo se opravlja za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca, pogosto tudi v organiziranem delovnem procesu). Zato je pri presoji o obstoju delovnega razmerja odločilnega pomena vprašanje, ali je delodajalec zlorabil institut študentskega dela. Za zlorabo gre, kadar študent ali dijak opravlja delo v organiziranem delovnem procesu daljše časovno obdobje, na popolnoma enak način in v enakem obsegu, kot ga opravljajo osebe, ki so pri delodajalcu v delovnem razmerju.
Bistven element, ki loči študentsko delo od delovnega razmerja je poleg tega, da ga lahko opravlja le oseba s statusom dijaka ali študenta, njegova občasnost oziroma začasnost. Tožničino delo niti po nepretrganosti niti po obsegu ni bilo primerljivo z delom redno zaposlenih oseb, zato je zaključek sodišča druge stopnje, da niso podani vsi elementi delovnega razmerja, pravilen.