Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče iz pravnomočne sodbe o neuporabi določb 190. člena in 198. člena Obligacijskega zakonika v konkretni zadevi.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - pripadajoče zemljišče - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZVEtL v 19. členu revizijo sicer res izrecno izključuje zgolj v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine, vendar je ključno, da dovoljenosti revizije (tudi) v postopkih za določitev pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča ne določa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018554
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 643, 643/1, 643/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - podjemna pogodba - plačilo za opravljeno delo - dodatna dela - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
pripor – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – uradni zaznamek o zbranih obvestilih – privilegirana priča – obvezna obramba z zagovornikom - utemeljen sum
Na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP je treba iz spisa izločiti obvestila, ki so jih policiji dale osebe, ki so se na podlagi 236. člena ZKP odrekle pričanju. V tej fazi postopka ni jasno, ali se bodo pričanju odrekle ali ne.
pripor – podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine
Sklepanje o obstoju ponovitvene nevarnosti mora temeljiti na konkretno izkazanih okoliščinah (objektivnih in subjektivnih), na podlagi katerih je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati, da obstoji nevarnost ponovitve.
V primeru, ko stranka za primarni in podredni zahtevek (ki imata različno podlago; drugi odstavek 41. člena ZPP) navede eno vrednost spornega predmeta, se po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ta vrednost nanaša samo na primarni zahtevek.
dovoljenost revizije - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pomembno pravno vprašanje - neizpostavljeno vprašanje - zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice - pričakovana pravica - izguba statusa izbrisanega
Revizijske navedbe o zmotni uporabi materialnega prava in očitki o neustrezni obrazložitvi izpodbijane sodbe brez postavljenega pomembnega pravnega vprašanje glede na trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadoščajo.
Le s sklicevanjem na izgubo statusa izbrisanega in s tem povezanih pravic v upravnem sporu, v katerem revidentka takega statusa (še) ni pridobila, ni mogoče izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015744
ZMZ člen 2, 21, 21/3, 25, 25/2, 26. ZUS-1 člen 74, 74/1, 75, 75/1-2.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - splošna neverodostojnost prosilca - pravica do izjave
Zgolj posplošeno nestrinjanje z dokazno oceno o neverodostojnosti pritožnikovih izjav samo po sebi ne zadošča za utemeljitev očitka o kršitvi pravice do izjave.
Ugotovitev prosilčeve splošne neverodostojnosti je lahko podlaga za dokazno oceno njegovih navedb o izpolnjevanju pogojev za mednarodno zaščito.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015746
ZMZ-1 člen 3, 3/1, 20, 20/2, 21, 21/1, 37. ZUS-1 člen 76.
mednarodna zaščita - splošna neverodostojnost prosilca - osebni razgovor - ustreznost vprašanj na osebnem razgovoru
Ugotovitev tožnikove splošne neverodostojnosti je lahko podlaga za dokazno oceno njegovih navedb o izpolnjevanju pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Vloga pristojnega organa tako pri podajanju prošnje kot pri osebnem razgovoru je, da prosilcu omogoči predstaviti vsebino prošnje z elementi, ki jo utemeljujejo, in ne, da išče morebitne razloge za mednarodno zaščito.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36. ZLS člen 33, 33/6, 35, 35/1.
rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - začetek teka roka - seja občinskega sveta - posamični akt
Pritožnik bi moral tožbo vložiti v tridesetih dneh od dneva seje, na kateri je tožena stranka sprejela navedeni sklep v obliki posamičnega akta. V prvem odstavku 35. člena ZLS je določeno, da občinski svet sprejema odločitve na svoji seji. Odločitev je sprejeta na seji, ko je izglasovana in od takrat naprej začne teči rok za vložitev tožbe po šestem odstavku 33. člena ZLS. Namen potrditve zapisnika je le potrditev, da so dejstva oziroma odločitve, zapisane v zapisniku, kot so bile izglasovane na seji.
Uredba Uredbe EU, št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 21. ZUS-1 člen 52. URS člen 22.
mednarodna zaščita - Uredba Dublin III. - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - tožbene novote
Šele v tožbi navedene listinske dokaze v zvezi z zatrjevanimi sistemskimi pomanjkljivostmi je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo kot nedovoljene tožbene novote v smislu 52. člena ZUS-1, saj so informacije, na katere se je tožnik skliceval v tožbi, obstajale že v času odločanja organa tožene stranke, po presoji Vrhovnega sodišča pa tožnik ni navedel opravičljivega razloga, zakaj jih ni predložil že v predhodno izvedenem upravnem postopku. Tožnik je sicer navajal, da prej ni imel nobenih informacij o Republiki Hrvaški in da jih tudi ni mogel pridobiti, ker mu je bilo omejeno gibanje na prostore Centra za tujce. Vendar je pri tem treba upoštevati, kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, da je imel tožnik v postopku zagotovljeno ustrezno pravno pomoč (imel je pooblaščenca PIC), zato navedenega ni mogoče šteti za opravičljiv razlog za navajanje tožbenih novot v kasnejšem postopku.
varstvo ustavnih pravic - sodno varstvo - vpogled v spis
Vpogled v spis lahko dovoli le sodišče oziroma organ, ki obravnava zadevo, na katero se nanaša spis, v katerega želi stranka vpogledati. Zadevo, v katero želi tožnik vpogledati, pa ne obravnava upravno sodišče.
Pravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da na podlagi 150. člena ZPP ne more dovoliti vpogleda v navedeni spis, saj ne gre za spis zadeve, ki jo (je) obravnava(lo).
dovoljenost revizije - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca - zelo hude posledice - neizkazane posledice - začasna odredba
Revident svojih navedb o ogroženosti njegovega preživljanja, o nemožnosti zaposlitve na Kosovu in o preživljanju njegove družine ni (niti verjetno) izkazal (ni navedel niti katere družinske člane domnevno preživlja), zato so zelo hude posledice, ki jih navaja, ostale v celoti neizkazane. Uveljavljani pogoj za dovoljenost te revizije na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izkazan.
dovoljenost revizije - ničnost odločbe o zavrnitvi statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - poprava pomot v upravni odločbi - kršitev pravil upravnega postopka - zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice
Vprašanje, ki se nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka, glede na določbo 85. člena ZUS-1 (ki določa obseg revizijske presoje) ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentova navedba,da gre za pomembne posege v njegove osebnostne pravice, vse skupaj pa ima zanj hude posledice, za izkazanost zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne zadošča.
ZDen člen 66, 69. ZLPP člen 15. ZPP člen 154, 165, 165/3, 196, 197.
denacionalizacija - poprava krivic - prepoved obogatitve - izvenupravna poravnava - vpliv poravnave na odločitev o denacionalizaciji - enotno sosporništvo pravnih naslednikov - stroški upravnega spora - načelo končnega uspeha
S sklenitvijo sporazuma, na podlagi katerega je bila v zameno za plačilo odškodnine umaknjena tožba v postopku zavarovanje po ZLPP, je bilo omogočeno lastninjenje nepremičnine po določbah predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij. Stranke sporazuma so se zato z umikom tožbe odpovedale pravici do vračila premoženja v naravi, ki bi jim šla kot pravnim naslednicam denacionalizacijskega upravičenca. Odškodnina, ki so jo za tako razpolaganje prejele, ne more pomeniti drugega kot v odškodnini izraženo nadomestno obliko vračanja za vrnitev v naravi. Stranke sporazuma so tako na račun svojih upravičenj kot pravne naslednice denacionalizacijskega upravičenca za obravnavano nepremičnino že prejele odškodnino. Če je tako, pa v obsegu vračanja, ki odpade nanje kot morebitne pravne naslednice upravičenca, denacionalizacijska zahteva ne more biti utemeljena. Drugačna razlaga učinkov umika navedene tožbe in v zameno prejete odškodnine bi bila v nasprotju z namenom in načeli denacionalizacije, saj bi imela namesto poprave krivic, ki je temeljno vodilo ZDen, na račun denacionalizacijskih postopkov mogoča obogatitev.
predlog za dopustitev revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - enotna vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker ne na aktivni ne na pasivni pravdni strani ne gre za enotno sosporništvo in ni podan enoten ekonomski pomen, je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP pravilna opredelitev vrednosti spornega predmeta diferencirana, to je za vsakega tožnika in za vsakega toženca posebej. Seštevanja teh štirih vrednosti ne povzroči niti morebitna odvisnost revizijske odločitve od rešitve skupnih spornih pravnih vprašanj. Določba petega odstavka 367. člena ZPP v tem procesnem položaju zaradi subjektivne kumulacije ne pride v poštev.
Uredba (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 5, 16, 16/2, 18, 18/1-b, 21, 21/1, 23, 25, 29. ZMZ člen 21, 74, 75. ZMZ-1 člen 21, 125. ZUS-1 člen 52, 76. URS člen 22.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici – domneva sistemskih pomanjkljivosti – Republika Hrvaška – Dublin III - tožbene novote – rok za predložitev dokazov – združitev z otrokom – obstoj družinskih vezi
Tudi če bi pritožnik izkazal, da je v njegovem konkretnem primeru prišlo do zatrjevanih nepravilnosti pri izvedbi postopkov s strani organov Republike Hrvaške, to samo po sebi še ne bi bil zadosten dokaz o tem, da v Republiki Hrvaški obstajajo sistemske pomanjkljivosti.
Vrhovno sodišče pripominja, da omejevanje možnosti navajanja novot v postopku ni samo po sebi nezdružljivo z varstvom človekovih pravic, pozna pa jih tudi sistem mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji v več določbah (npr. prej veljavni 21. člen ZMZ kot sedaj veljavni 21. člen ZMZ-1 določata rok za predložitev dokazov), kar tudi omogoča ustrezno izvedbo upravnega postopka in odločanje o sodnem varstvu v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne oblike zaščite - osebni razgovor - skladnost izjav - verodostojnost - vložitev prošnje v prvi varni državi - časovni okvir vložitve prošnje po prihodu v varno državo - resna škoda - korupcija v izvorni državi
Tožnika s predloženo dokumentacijo nista izkazala zatrjevanih dejanj preganjanja.
Osebni razgovor je potekal v njunem jeziku ob pomoči prevajalke. Pri osebnem razgovoru sta lahko izčrpno navedla vse razloge, prav tako sta jih lahko dopolnjevala. Res je pred tem podaja prošnje na zapisnik potekala v srbskem jeziku, vendar je tožnik prej sam povedal, da ga razume, iz zapisnika ni razvidno, da bi imel težave z razumevanjem (tega ni zatrjeval niti ni potreboval dodatnega pojasnjevanja vprašanj), na vprašanja je podajal smiselno (vsebinsko) ustrezne odgovore, zapisnik mu je bil prebran in nanj ni imel pripomb.
Neutemeljeni so pritožbeni ugovori v zvezi s tem, da tožnika nista zaprosila za mednarodno zaščito, kakor hitro je bilo to mogoče. Neizpodbijano dejstvo je, da sta živela v Črni gori, kjer bi lahko zaprosila za mednarodno zaščito.
Preden sta zaprosila za mednarodno zaščito v Sloveniji, sta potovala skozi več držav, v katerih bi prav tako lahko zaprosila za mednarodno zaščito. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je od osebe, ki je preganjana do te mere, da mora zapustiti izvorno državo in iskati varnost drugje, pričakovati, da bodo njena dejanja usmerjena predvsem v iskanje zaščite in bo za pomoč zaprosila takoj, ko se ji bo za to ponudila prva možnost, v prvi zanjo varni državi.
Navkljub časovni oddaljenosti dogodkov ali pretresenosti ob samem dogodku, pa tudi ali kljub daljšemu zasliševanju, je pričakovati vsaj glede bistvenih in pomembnih dogodkov ter okoliščin skladnost izjav obeh prosilcev.
Tožnika sta uveljavljala resno škodo zaradi mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja zaradi razlogov, povezanih z njuno (gospodarsko) dejavnostjo (poslom). Po presoji Vrhovnega sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnika nista izkazala izpolnjevanja pogojev za priznanje subsidiarne oblike zaščite ter svojo odločitev pravilno in izčrpno obrazložila.