UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - DELOVNO PRAVO
VS1015743
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZJU člen 6-13.
dovoljenost revizije - ni pomembno pravno vprašanje - neuvrstitev v izbirni postopek v javnem natečaju za zasedbo uradniškega delovnega mesta - delovne izkušnje - dela na zahtevani stopnji izobrazbe - dokazovanje - vsebina verodostojne listine - potrdilo predsednika sindikata
Izpodbijana sodba je bila izdana v ponovljenem postopku po sklepu Vrhovnega sodišča X Ips 225/2013 z dne 29. 1. 2015. Stališče Vrhovnega sodišča v tej zadevi je tudi načelen odgovor na hipotetično vprašanje, ali se čas opravljanja dela iz 13. točke 6. člena ZJU nanaša zgolj na trajanje dela za polni delovni čas oziroma kolikšen mora biti minimalen obseg dela, da se čas opravljanje dela iz navedene določbe ZJU nanj še nanaša in kako, če ne z verodostojno listino, se čas opravljanja dela dokazuje, pri čemer pa je presoja v vsaki posamezni zadevi, ob upoštevanju navedenega načelnega stališča, vedno odvisna od konkretnih okoliščin primera. Tako v obravnavani zadevi iz obrazložitve izpodbijane sodbe v zvezi s tem izhaja, da bi morala (zaradi uporabe enakih ali primerljivih metod za ugotavljanje delovnih izkušenj glede na različne zakonsko urejene položaje in načine opravljanja dela) iz verodostojne listine izhajati dejstva, na podlagi katerih bi bilo take primerjave (in posledično presojo) mogoče opraviti, tako pa je v potrdilu navedeno samo obdobje, v katerem je revidentka opravljala dela za sindikat
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015758
ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje
Revident ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. V reviziji je navedel več materialnopravnih in procesnopravnih ugovorov (revizijskih razlogov v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1), vendar pa v zvezi s tem ni izpostavil konkretnega pravnega vprašanja (ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložil, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito).
prekinitev postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek se je že nadaljeval, zato ugoditev pritožbi pritožnici ne bi prinesla pravne koristi oziroma njenega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.
zahteva za varstvo zakonitosti - začetek stečajnega postopka - zakonska domneva - trajnejša nelikvidnost - učinki prisilne poravnave - obveznosti iz potrjene prisilne poravnave - zavarovanje terjatev - nezavarovana terjatev - zamuda dolžnika - zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenega upnika - terjatev ločitvenega upnika - vnovčenje zavarovanja - načelo enakega obravnavanja upnikov
Zgrešeno je stališče iz zahteve za varstvo zakonitosti, da domneva iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja samo, če dolžnik ločitvenim upnikom ne plačuje svojih obveznosti v delu, v katerem niso zavarovane. To bi pomenilo, da je taka domneva za primere, kakršen je obravnavani, predpisana dvakrat enako - po prvi in drugi alineji navedene zakonske določbe. Zamuda s plačevanjem obveznosti, za katere prisilna poravnava učinkuje (in take so obveznosti do ločitvenih upnikov, kolikor njihov znesek presega vrednost zavarovanja) namreč pomeni zamudo s plačilom obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave vsem upnikom nezavarovanih obveznosti, za katere učinkuje prisilna poravnava, in pomeni domnevo iz prve alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Nobenega smisla ne bi imelo, če bi bila taka domneva posebej predpisana za navadne, posebej pa za ločitvene upnike za tisti del obveznosti, v katerem ta ni zavarovana. Ravno nasprotno: v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP je zelo jasno predpisano, da domneva trajnejše nelikvidnosti velja za zamudo s plačilom obveznosti ločitvenim upnikom. V povezavi z načelom enakosti upnikov iz 46. člena ZFPPIPP to pomeni vsem ločitvenim upnikom, tudi tistim, pri katerih vrednost zavarovanja ne dosega višine zneska zavarovane terjatve.
prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi – videz nepristranskosti
Okoliščina, da je obdolženec sin sodne uslužbenke, poleg dejstva, da njegova mati opravlja delo vpisničarke na kazenskem oddelku, v tej vlogi pa vsakodnevno komunicira s sodniki kazenskega oddelka ter jim skladno s pravili Sodnega reda, med drugim, osebno dostavlja kazenske spise, vsekakor pomeni razlog, ki utemeljuje odločitev, da je treba zaradi ohranjanja videza nepristranskosti odločanja v nadaljnjem postopku določiti drugo stvarno pristojno sodišče.
OZ člen 82, 240, 630. ZPP člen 339, 339/2-8, 347, 347/2.
razlaga pogodbe - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje izven glavne obravnave - pravica do izjave v postopku
Sodišče druge stopnje je štelo, da je določba pogodbe sporna in je iskalo skupni namen strank. Ocenilo je, da sta se pogodbenika dejansko dogovorila le, da se toženi klub zaveže, da bo omogočil prodajo artiklov v klubski trgovini, kar je storil. Tako je drugače kot sodišče prve stopnje ocenilo, da do kršitve obveznosti iz pogodbe sploh ni prišlo. S tem je sodišče druge stopnje bistveno spremenilo dejansko stanje brez obravnave, s čimer je kršilo načelo kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
ZTLR člen 24, 24/2, 25. SPZ člen 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1.
gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - solastnina - sklepčnost tožbe - obogatitveni zahtevek
Ko gre za dogovorjeno gradnjo, ni mogoče uporabiti določb ZTLR o originarni pridobitvi (so)lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.
Dovoljenje solastnika za gradnjo nikakor še ne pomeni, da solastnik tudi soglaša s spremembo solastninskih deležev. Takšen dogovor je treba dokazati in sodišči sta v obravnavani zadevi ocenili, da tožnika takšnega dogovora nista dokazala.
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da trditve o vrednosti opravljenih vlaganj ne pomenijo trditev o večvrednosti nepremičnine. Glede na to, da je na pomanjkljivost trditev in ugotovitev v zvezi z obogatitvenimi zahtevki izrecno opozoril toženec, odločitev o nesklepčnosti tožbe za tožnika ne more biti presenečenje.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje - smrt zavarovanca - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih pogojev - pojem nevarne dejavnosti - nevarna športna dejavnost - adrenalinski šport - soteskanje - zavarovalno kritje - izključitev iz zavarovanja - plačilo zavarovalnine
V kontekstu nejasnih splošnih pogojev zavarovanje je materialnopravno pravilna odločitev, da soteskanje v dolini A. glede na ugotovljeno stopnjo nevarnosti ni posebno (ekstremno) nevarna športna aktivnost, zaradi katere bi bile pri tem nastale nezgode izključene iz zavarovanja oziroma bi bilo (pri življenjskem zavarovanju) izplačilo zavarovalne vsote vezano na sklenitev dodatnega zavarovanja.
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj materialnopravne pravilnosti presoje, da ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno in da je tožnica izključno odgovorna za pretrpljeno škodo.
OZ člen 122, 125, 434, 770, 770/1, 770/2, 770/3, 770/5. ZOR člen 145, 148, 446, 753, 753/1, 753/2, 753/3, 753/5.
dopuščena revizija - mandatna pogodba - pogodba o naročilu - zamenjava namestnika izvršitve naročila - odobritev naročnika - prepustitev izvršitve naročila drugemu - odgovornost za delo - odgovornost za izbiro - odgovornost za navodila - poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - prevzem posla - odgovornost namestnika - odškodnina namesto izpolnitve
Pogodbena razmerja načeloma učinkujejo inter partes (125. člen OZ oziroma 148. člen ZOR), kar bi pomenilo, da naročitelj in namestnik nista v pogodbenem razmerju. Od tega načela je mogoče odstopiti po volji pogodbenih strank, saj pogodbene pravice in obveznosti lahko preidejo (tudi) na singularne pravne naslednike.
Položaj namestnika je specifičen, saj mu specialna ureditev mandatne pogodbe daje poseben položaj. Namestnik s prevzemom obveznosti izpolnitve vsaj v delu, ki se nanaša nanjo, vstopi v vlogo prevzemnika naročila in v tem delu pogodba zavezuje tudi njega.
Kadar dolžnik (mandatar oziroma v tem primeru namestnik) odgovarja za okoliščine, ki so povzročile nemožnost izpolnitve, gre za kršitev pogodbe. Na mesto dolžnikove obveznosti izpolnitve v naravi v tem primeru stopi obveznost plačila odškodnine. Izpolnitvena obveznost ex lege preide v svoj surogat, v odškodninsko obveznost (odškodnina namesto izpolnitve).
dopuščena revizija - povrnitev škode odškodnina - pešec - padec na tlakovani poti - granitne kocke - neravna pohodna površina - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - skrbnost - odgovornost izvajalca del
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje o obstoju odgovornosti zavarovanca toženke materialnopravno pravilna.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1-b, 20, 20/2, 21, 21/1. ZUS-1 člen 52. URS člen 22.
mednarodna zaščita - predaja po Dublin III - sistemske pomanjkljivosti postopkov za mednarodno zaščito - odgovorna država - nekonkretizirani ustavnopravni ugovori - nedovoljene tožbene novote
Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita in se tudi strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da sistemskih pomanjkljivosti v Republiki Hrvaški ni mogoče ugotoviti. Tudi če bi pritožnik izkazal, da je v njegovem konkretnem primeru prišlo do zatrjevanih nepravilnosti pri izvedbi postopkov s strani organov Republike Hrvaške in s temi povezanimi značilnostmi namestitve, to samo po sebi še ne bi bil zadosten dokaz o tem, da v Republiki Hrvaški obstajajo sistemske pomanjkljivosti.
Omejevanje možnosti navajanja novot v postopku ni samo po sebi nezdružljivo z varstvom človekovih pravic, pozna pa jih tudi sistem mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji v več določbah, kar tudi omogoča ustrezno izvedbo upravnega postopka in odločanja o sodnem varstvu v upravnem sporu.
Vrhovno sodišče kot
obiter dictum
pripominja, da izdaja začasnih odredb ni
namenjena splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih je določil zakon, temveč posegu v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera (32. člen ZUS-1).
ZMZ člen 2, 2/1, 7, 7/1, 16, 30, 34, 45, 46, 47. ZMZ-1 člen 3, 3/1, 41, 41/2. URS člen 22. ZUS-1 člen 52. ZUP člen 213. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 14, 15, 16, 17.
prošnja za priznanje mednarodne zaščite - prosilec za azil - priznanje statusa begunca - priznana subsidiarna zaščita - enotnost odločanja o mednarodni zaščiti - mladoletni prosilci - izogibanje vojaški službi - obveznost osebnega razgovora - Sirija - razgovor ob vložitvi prošnje - opustitev osebnega razgovora - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - Direktiva 2013/32/EU - sprememba ZMZ - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - tožbene novote - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - spor polne jurisdikcije
Vrhovno sodišče je v svoji praksi že poudarilo, da se razgovor ob podaji prošnje in osebni razgovor v smislu Procesne direktive II nujno ne razlikujeta.
Stališču sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da osebnega razgovora s prosilcem v skladu z ZMZ ni mogoče opuščati s sklicevanjem zgolj na spoštovanje procesnih garancij sekundarnega evropskega prava, je sicer treba pritrditi. Vendar pa ne gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, če je osebni razgovor izveden skladno z zahtevami Procesne direktive II, pa čeprav v neskladju s postopkom, ki ga zahteva ZMZ.
Vrhovno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je treba mladoletnim prosilcem za mednarodno zaščito skladno z zakonom (16. člen ZMZ) nuditi ustrezno stopnjo zaščite in posebnega varstva njihovih pravic in interesov ter da je to dolžnost vseh pristojnih organov, ki morajo temu ustrezno prilagajati tudi svoje postopke.
Kot je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, ZMZ ureja eno pravico do mednarodne zaščite, ki se lahko podeli v dveh oblikah, in sicer kot status begunca oziroma kot status subsidiarne zaščite. Ne gre torej za dve pravici in dva samostojna zahtevka, ne gre torej za pravico do statusa begunca in pravico do statusa subsidiarne zaščite, temveč sta to le dve obliki ene pravice, to je pravice do mednarodne zaščite.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 137, 137/3, 146, 146/1.
prepozna pritožba - vročitev po začasnem zastopniku upravičenemu za sprejem pisanj - tek pritožbenega postopka
Sodišče je začasnega zastopnika imenovalo v skladu s prvim odstavkom 146. člena ZPP. Ob smiselni uporabi tretjega odstavka 137. člena ZPP je šteti, da je bila vročitev pritožniku po začasnem zastopniku pravilno opravljena. Glede na navedeno je torej z vročitvijo sodnih pisanj začasnemu zastopniku pričel teči petnajstdnevni pritožbeni rok.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 3, 4, 4/1. URS člen 157, 157/2.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - posamičen akt sodišča - izvrševanja sodne funkcije - odredba sodišča v izvršilnem postopku - pravna sredstva zagotovljena v okviru izvršilnega postopka
To, da je v zadevi odločalo sodišče, že samo po sebi pomeni, da je bilo zagotovljeno sodno varstvo, zato dodatno sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno oziroma zahtevano.
Morebitne kršitve mora pritožnik uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru sodnega postopka, v katerem je bil izpodbijani akt izdan, po izčrpanju teh sredstev pa ima stranka v primeru, če meni, da gre za kršitve ustavnih pravic, ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem.
ZUS-1 člen 1, 75, 75/3, 77. ZMZ člen 2, 7, 7/1, 20, 20/1, 30, 34. ZMZ-1 člen 3, 20, 20/1, 41, 41/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. ZPP člen 339, 339/2. ZUP člen 213. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 46.
mednarodna zaščita - enotnost postopka - učinkovito pravno sredstvo - priznana subsidiarna oblika zaščite - hkraten obstoj statusa subsidiarne zaščite in statusa begunca - ena pravica do mednarodne zaščite - dve obliki pravice do mednarodne zaščite - odločanje v sporu polne jurisdikcije
Izrek sodbe, s katerim je odpravljena odločba o priznanju pravice do mednarodne zaščite v obliki statusa subsidiarne zaščite, v delu, ki se nanaša na zavrnitev prošnje za status begunca je nerazumljiv oziroma protisloven.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – lažja izvedba postopka
Ob upoštevanju okoliščin (kraj storitve kaznivega dejanja, kraji prebivanja prič, možnost (začasne) premestitve obtoženca v drug zavod za prestajanje kazni zapora, obtoženčevo pooblaščanje zagovornikov iz različnih krajev) zgolj zaradi dejstva, da pred Okrožnim sodiščem v Mariboru zoper obtoženca poteka več kazenskih postopkov zaradi enakega kaznivega dejanja, ne da bi bile v predlogu konkretno navedene okoliščine, v katerih naj bi bila kazniva dejanja storjena in ki bi jih povezovale (na primer isti historični dogodek), po presoji Vrhovnega sodišča obravnavanega kazenskega postopka ne bo mogoče očitno lažje izvesti pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.