OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068357
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 51/2. ZMZPP člen 90, 90/2.
vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca – vlaganja v nepremičnino tretjega – dogovor o skupni gradnji – delež na skupnem premoženju – sklepčnost zahtevka – načelo superficies solo cedit – tožniška varščina – uveljavljanje tožniške varščine
Zgradba je sestavina nepremičnine, ki v skladu z načelom specialnosti in načelom povezanosti zemljišča in objekta ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Zato ni možen zahtevek na ugotovitev, da spada v skupno premoženje zgradba oziroma del zgradbe, temveč le zahtevek, s katerim se ugotavlja, da spada v skupno premoženje zemljišče, na katerem ta stavba stoji.
Za obstoj dogovora o skupni gradnji ni predpisana nobena oblika, obstoj takšnega sporazuma pa se lahko ugotovi tudi s konkludentnimi dejanji in načinom življenja, dela in pridobivanja ter odnosov, ki so obstajali med strankami.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti vrednost vloženih sredstev toženih strank in tožeče stranke v novo stvar, kar pa je moč ugotoviti s pomočjo izvedenca gradbene stroke, da bi lahko sprejelo zaključek o tem, kakšno je razmerje med novo vrednostjo nepremičnine (nove stvari), v katero so pravdne stranke vlagale, in opravljenimi vlaganji.
delitev solastnine – razdružitev solastnine – zakonska podlaga – uporaba zakona – upravičen interes
Podlago za odločitev o predlogu za razdružitev solastnine predstavljajo določbe ZNP in ne 70. člen SPZ. V skladu s prehodno določbo 268. člena SPZ se namreč postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo po določilih prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače.
zvišanje preživnine – potrebe otroka – zmožnosti staršev - potencialne pridobitve zmožnosti – dohodki v prihodnosti
Dejstva, da je zakonita zastopnica pred tem prejemala višjo plačo in da bo z dnem 15.2.2012 nastopila delo v polnem delovnem času in bo prejemala plačo 1.800,00 EUR neto niso relevantna. Pravilno je namreč, da sodišče projekcije plače, ki je bodoče dejstvo, ni upoštevalo. To dejstvo namreč sega onkraj časovnih mej pravnomočnosti.
Pri določanju preživnine je treba upoštevati tudi (potencialne) preživninske zmožnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074326
OZ člen 111, 111/1, 111/2, 619, 648. ZPP člen 111, 111/4, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/1.
prepozna pritožba - podjemna pogodba – odstop od pogodbe – odstopna upravičenje - odgovornost ene od strank za razvezo pogodbe – delno izvršeno delo – zaslišanje izvedenca – nagrada izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
Če podjemnik odstopi od pogodbe iz vzrokov, ki izvirajo iz sfere naročnika, je sicer neposreden vzrok za prenehanje (razvezo) pogodbe sicer podjemnikova uresničitev odstopne pravice. Izvirni vzrok je v sferi naročnika, zato je položaj istovrsten tistemu, ko naročnik uresniči odstopno upravičenje po 648. členu OZ (brez podjemnikove krivde).
Odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke (voznika motornega vozila) v razmerju do tožnika (kolesarja) je objektivna, ker je premikajoče se motorno vozilo nevarna stvar.
Ker tožnica ni ne zatrjevala, ne dokazala, da bi bilo sporno plačilo opravljeno brez pravne podlage, da torej ne obstoji njena odškodninska obveznost do toženca, ni upravičena do povračila tako plačanega zneska.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – trditve o obstoju nedenarne terjatve - terjatev na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov
Trditve tožeče stranke o nedenarnih terjatvah so v predlogu presplošne, zaradi česar ni bilo mogoče niti s stopnjo verjetnosti ugotoviti njihov obstoj.
Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno izpolnjevanje šolskih obveznosti. Pojem rednega šolanja pomeni, da mora študent v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti študijski usmeritvi, na katero je bil ob začetku študija sprejet.
Zmotno je stališče, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, ker bi s prepovedjo izplačila sodnega depozita, za katerega si je upnica prizadevala in o katerem je državni organ odločil v okviru svojih pristojnosti, upnica dosegla učinek, ki nasprotuje pravni naravi sodnega depozita in ki je v nasprotju z vsem, za kar si je upnica prizadevala v postopku za sprejem sodnega depozita.
priposestvovanje – dobra vera – dobroverna posest – solastnina – priposestvovanje idealnega dela nepremičnine – etažna lastnina
Priposestvovanje idealnega dela nepremičnine bi bilo v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine, ki izključuje lastninsko pravico na realnem delu stvari.
Ugotovitev lastninske pravice na stanovanju s priposestvovanjem pa je mogoča kljub temu, da etažna lastnina ni vzpostavljena, zaradi česar ta del tožbenega zahtevka ni izvedljiv v zemljiški knjigi.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - vstop v stavbo sodišča - izredni dogodek - upravičen vzrok
V začetnem delu sojenja zadeve t.i. „balkanski bojevnik“, so bile dejansko razmere tako na sodišču kot tudi v njegovi neposredni okolici izredne in jih pooblaščenka tožeče stranke, ki ima sedež pisarne celo izven območja Ljubljane, ni mogla ne predvideti ne pričakovati. Glede na takšne, izredne dogodke pa tožeča stranka ni mogla računati, da bo za vstop v zgradbo porabila 20 minut.
Povsem pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec glede višine tožbenega zahtevka podal povsem nekonkretiziran (pavšalen) ugovor, ki ne more biti podlaga za izvedbo dokazov. Če ni konkretnih trditev, tudi ni jasno, katera naj bi se z izvedbo dokaza - v obravnavanem primeru izvedencem avtomobilske stroke - dokazovala, medtem ko tako imenovani informativni dokazi, z izvedbo katerih naj bi se takšna dejstva šele določala, v pravdnem postopku niso dovoljeni.
Pri ugotavljanju dejstva, ali je tretja toženka opustila dolžno skrb za zagotovitev varnih delovnih pogojev, sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, ki se nanašajo na materialno procesno vodstvo in pravila o prekluziji.
Obveznost vrniti stroške pripravništva, če se nato ne sklene pogodba o zaposlitvi oz. če ta predčasno preneha veljati, je predpisana že z zakonom (četrti odstavek 11.a člena ZPDI). Glede na to ni bistveno, ali je takšna obveznost določena tudi v pogodbi o zaposlitvi, ki jo pripravnik sklene za čas opravljanja pripravništva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0071376
ZGJS člen 53. OZ člen 179, 182, 186, 352.
poledenel pločnik ob poslovni stavbi – čiščenje javnih površin – koncesija – zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode – pričetek teka zastaranja
Občina ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba (čiščenje javnih površin), prisilno prevaliti na posameznike, to je lastnike zgradb in zemljišč ob pločnikih.
Po Zakonu o gospodarskih javnih službah (53. člen) ne more uporavljalec ceste s sklenitvijo pogodbe s koncesionarjem, biti prost vseh obveznosti nasproti odškodovancu. Gre za zakonito poroštvo koncendenta. Dolžnosti upravljalca ceste niso izčrpane s podelitvijo koncesije, saj mora izvajati nadzor in posledično dajati navodila za delo koncesionarju.
Vsak izmed zahtevkov iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode je samostojen in lahko zastara posebej. Tako je teorija in sodna praksa že večkrat izrekla, da prične teči zastaranje za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti tedaj, ko je zdravljenje končano oziroma ko je obseg škode stabiliziran. Za zahtevek iz naslova prestanih fizičnih bolečin, ko so prenehale te bolečine oziroma ko je zdravljenje končano in ko se je stabiliziralo oškodovančevo zdravstveno stanje. Pri skaženosti teče zastaranje od takrat, ko je postalo gotovo, da se skaženost ne da več niti odstraniti niti zmanjšati. Zastaranje odškodninskega zahtevka iz prestanega strahu prične teči takrat, ko je tožniku po običajnih kriterijih znano, kakšno poškodbo je utrpel.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/1, 40, 40/3, 40/3-2.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja – listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
1. V obravnavani zadevi je bil vpis predlagan na podlagi pogodbe, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim dovoljuje vpis lastninske pravice v korist druge osebe (2. točka tretjega odstavka 40. člena ZZK-1) in bi zato moralo biti taki listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine iz prvega odstavka 38. člena ZZK-1. 2. Pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1.
Za protipravnost ravnanja (kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti za negmotno škodo) ne zadošča zgolj to, da je v sodnem postopku ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071895
ZOR člen 141.
posojilna pogodba – ničnost – oderuška pogodba – objektivni element oderuštva – višina obrestne mere
Za presojo objektivnega elementa oderuštva (očitno nesorazmerje med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo) je pomembno, pod kakšnimi pogoji bi tožnik dobil kredit pri drugih bankah. V ta namen je sodišče prve stopnje upravičeno opravilo primerjavo z obrestnimi merami drugih bank, ki so jih v obdobju sklenjenih pogodb nudile za tovrstna posojila.
Glede na dejstvo, da gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti ter upoštevaje zakonska določila 3. odstavka 455. člena ZPP sodbe, ki je predmet pritožbenega obravnavanja, na podlagi pritožbenih razlogov, ki jih navaja tožena stranka, ni mogoče izpodbijati in se pritožbeno sodišče do njih ne bo bolj podrobno opredeljevalo.