male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo glasbe – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - ekscepcio ilegalis
ZASP-B (veljaven ob sprejetju Pravilnika 2006) je predvidel, da se tarife določajo s skupnim sporazumom, in zavzel stališče, da je s prehodno določbo četrtega odstavka 26. člena ZASP-B ohranil v veljavi dotedanje tarife Pravilnika 1998 in jim dal naravo skupnega sporazuma. Pod pojmom „Tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona, je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (tako imenovan normativni del), katere del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika 1998)“.
Med pravdnima strankama je najemno razmerje ves čas urejala (najemna) pogodba, ki jo je dne 2.4.1993 toženka sklenila s takratnim lastnikom. Ta pogodba v tem obdobju nikoli ni bila spremenjena oziroma odpovedana. Slednje na eni strani pomeni, da je imela toženka ves ta čas veljaven pravni naslov za uporabo stanovanja (skratka njena uporaba v nobenem trenutku ni bila neupravičena, zaradi česar obogatitveni zahtevek oziroma zahtevek na plačilo uporabnine ni utemeljen), na drugi strani pa je ta ista pogodba določala medsebojne obveznosti, in sicer tudi toženkino v zvezi s plačevanjem najemnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Določba SKPgd (ki ne velja več), da je norma ali drugo podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov ustrezna, če jo dosega vsaj 90 % delavcev, ki delajo po teh kriterijih, se nanaša na normo/merilo za plačilo vnaprej določenih delovnih rezultatov, ne pa na normo/merilo za ugotavljanje pričakovanih delovnih rezultatov v okviru ugotavljanja utemeljenosti razloga nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga se tožnica, ki je odpoved prejela, ne more sklicevati na nedoseganje merila/norme pri ostalih zaposlenih.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – obnova fasade - plačilo za večjo količino opravljenih del - soglasje naročnika
Do plačila večje količine del, ki jih je opravila na objektu, pa bi bila tožeča stranka upravičena le, če bi izkazala, da so bili zato izpolnjeni pogoji iz 4. člena gradbene pogodbe.
spor o pristojnosti – samostojni podjetnik – gospodarski spor
Iz javno dostopnih evidenc Poslovnega registra izhaja, da A. V. v času vložitve izvršilnega predloga ni bil več samostojni podjetnik. Iz trditev pravdnih strank pa tudi ni mogoče sklepati, da izvira spor iz pridobitne dejavnosti tožene stranke iz časa, ko je bil samostojni podjetnik, zato predmetni spor ni gospodarski spor.
Pri ugotavljanju dejstva, ali je tretja toženka opustila dolžno skrb za zagotovitev varnih delovnih pogojev, sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, ki se nanašajo na materialno procesno vodstvo in pravila o prekluziji.
Obveznost vrniti stroške pripravništva, če se nato ne sklene pogodba o zaposlitvi oz. če ta predčasno preneha veljati, je predpisana že z zakonom (četrti odstavek 11.a člena ZPDI). Glede na to ni bistveno, ali je takšna obveznost določena tudi v pogodbi o zaposlitvi, ki jo pripravnik sklene za čas opravljanja pripravništva.
ZDR člen 128, 128/1, 141, 141/1, 141/2, 154, 184, 184/2. OZ člen 131. KPND člen 38. Direktiva 2003/88/ES člen 2.
plača - dodatek k plači - nadurno delo - pripravljenost na domu - odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda
Čas pripravljenosti na domu davčnega izterjevalca se ne všteje v delovni čas, za katerega bi bil tožnik upravičen do plačila plače skupaj z dodatkom za nadurno delo.
Ker tožnica ni ne zatrjevala, ne dokazala, da bi bilo sporno plačilo opravljeno brez pravne podlage, da torej ne obstoji njena odškodninska obveznost do toženca, ni upravičena do povračila tako plačanega zneska.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – objava sodbe – obseg objave sodbe – predložitev listinskega dokaza
Objava celotne sodbe bi bila nesorazmerna s pomembnostjo vsebine sodnega spora in bi imela že lahko naravo kaznovalne funkcije (primerjaj tudi odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 233/2000), vsekakor pa je tožnica upravičena do objave sodbe v takem obsegu, da sta odločitvi obeh sodišč, tako prvostopnega kot pritožbenega, individualizirani, da so javnosti znane pravdne stranke, med katerimi je tekel spor, da je individualizirano bistvo spora ter da je javnosti v celoti sporočena vsebina pravnomočne sodbe.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/1, 40, 40/3, 40/3-2.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja – listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
1. V obravnavani zadevi je bil vpis predlagan na podlagi pogodbe, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim dovoljuje vpis lastninske pravice v korist druge osebe (2. točka tretjega odstavka 40. člena ZZK-1) in bi zato moralo biti taki listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine iz prvega odstavka 38. člena ZZK-1. 2. Pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – trditve o obstoju nedenarne terjatve - terjatev na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov
Trditve tožeče stranke o nedenarnih terjatvah so v predlogu presplošne, zaradi česar ni bilo mogoče niti s stopnjo verjetnosti ugotoviti njihov obstoj.
Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno izpolnjevanje šolskih obveznosti. Pojem rednega šolanja pomeni, da mora študent v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti študijski usmeritvi, na katero je bil ob začetku študija sprejet.
odškodninska odgovornost mandatarja (naročitelja) za škodo, ki jo mandatant (naročnik) povzroči tretjim - odgovornost za drugega - temelj odgovornosti za drugega - napaka pri izvrševanju zastopanja v izvršilnem postopku
Toženec ne odgovarja za škodo, ki naj bi jo s kršitvijo potrebne (profesionalne) skrbnosti pri zastopanju v izvršilnem postopku s sporočitvijo napačne številke računa tožniku povzročila njegova pooblaščenka.
ničnost skupščinskih sklepov – učinkkovanje ničnosti - ex tunc učinek – zahtevek na razveljavitev skupščinskih sklepov
Če je ničnost skupščinskega sklepa po korporacijsko pravnih pravilih uspešno uveljavljena, učinkuje za nazaj (ex tunc).
Sodišče mora v posebnih okoliščinah tega primera, ko sodišče ugotovi obstoj ničnostnih razlogov po 1. alineji 390. člena ZGD-1, tožniku nuditi pravno varstvo, pa čeprav je slednji podal (le) zahtevek na razveljavitev skupščinskih sklepov in ne (izrecno) zahtevka na ugotovitev ničnosti teh sklepov.
preložitev naroka – zdravniško opravičilo – predpisan obrazec – opravičljiv razlog – litispendenca – res iudicata
Stranka, ki želi doseči preložitev naroka, mora storiti dvoje: sodišču mora poslati opravičilo in za izostanek mora imeti opravičljiv razlog. ZPP v drugem odstavku 115. člena namenoma predpisuje poseben obrazec, ki stranki (ali drugemu udeležencu v postopku) omogoča, da opraviči svojo odsotnost z naroka zaradi zdravstvenih razlogov oziroma iz istih razlogov doseže preložitev naroka.
Odločitev sodišča prve stopnje, da so pri nasprotni udeleženki podani pogoji za popoln odvzem poslovne sposobnosti in za odvzem pravice voliti in biti voljen, je pravilna, prav tako pa tudi prepričljivo obrazložena. Izpodbijana odločitev v največji meri temelji na ugotovitvah v postopku postavljenega izvedenca medicinske (natančneje psihiatrične) stroke, njegove ključne ugotovitve pa so, da gre pri nasprotni udeleženki za več let trajajočo duševno bolezen (paranoidno shizofrenijo), ki jo je odtujila realnosti in zaradi katere za svoje pravice ter koristi ne zmore več ustrezno skrbeti, prav tako da zaradi trenutno obstoječega zdravstvenega stanja ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev niti za zaslišanje pred sodiščem.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 153, 153/2, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - razbremenitev odgovornosti - ravnanje tretjega - škoda - mesečna renta - zastaranje
Tožnik se je poškodoval med tem, ko je kot šofer v cestnem prometu opravljal delo za toženo stranko. Tožena stranka se odgovornosti za škodo ne more razbremeniti s sklicevanjem na ravnanje tretjega, to je voznika, ki je povzročil prometno nesrečo, v kateri se je tožnik poškodoval, saj takšno ravnanje tretjega (kršitev cestnoprometnih predpisov) ni nepričakovano.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0071368
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 51/2. ZMZPP člen 90, 90/2.
vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca – vlaganja v nepremičnino tretjega – dogovor o skupni gradnji – delež na skupnem premoženju – sklepčnost zahtevka – načelo superficies solo cedit – tožniška varščina – uveljavljanje tožniške varščine
Zgradba je sestavina nepremičnine, ki v skladu z načelom specialnosti in načelom povezanosti zemljišča in objekta ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Zato ni možen zahtevek na ugotovitev, da spada v skupno premoženje zgradba oziroma del zgradbe, temveč le zahtevek, s katerim se ugotavlja, da spada v skupno premoženje zemljišče, na katerem ta stavba stoji.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti vrednost vloženih sredstev toženih strank in tožeče stranke v novo stvar, kar pa je moč ugotoviti s pomočjo izvedenca gradbene stroke, da bi lahko sprejelo zaključek o tem, kakšno je razmerje med novo vrednostjo nepremičnine (nove stvari), v katero so pravdne stranke vlagale, in opravljenimi vlaganji.
Posebna vložka prve in druge toženke v novo stvar, to je obnovljeno nepremičnino, mora sodišče prve stopnje oceniti v primerjavi z vrednostjo nove stvari.