OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021396
OZ člen 103, 198. ZD člen 131, 192. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 350, 350/2, 351, 351/1, 353.
odstop od pogodbe – delna neizpolnitev pogodbe (neplačilo celotne kupnine) - razveza pogodbe – ugotovitvena tožba – pravni interes – oblikovalna tožba z učinkom izvršljivosti – uporaba tuje stvari v svojo korist (uporabnina)
Pravnega interesa za ugotovitveno tožbo pa ni v primeru, v kolikor lahko tožnik isti cilj (razvezo pogodbe) doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejšo pravno varstvo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – trditve o obstoju nedenarne terjatve - terjatev na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov
Trditve tožeče stranke o nedenarnih terjatvah so v predlogu presplošne, zaradi česar ni bilo mogoče niti s stopnjo verjetnosti ugotoviti njihov obstoj.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – obnova fasade - plačilo za večjo količino opravljenih del - soglasje naročnika
Do plačila večje količine del, ki jih je opravila na objektu, pa bi bila tožeča stranka upravičena le, če bi izkazala, da so bili zato izpolnjeni pogoji iz 4. člena gradbene pogodbe.
ZGD člen 416, 416/3, 417, 417/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8.
odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe - odsvojitev poslovnega deleža – vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register – deklaratornost vpisa v sodni register
Vpis spremembe družbenika v sodni register ima zgolj deklaratoren učinek. Družbeniki, ki so vpisani v sodni register, torej niso vedno tudi dejanski družbeniki. Za obveznosti izbrisane družbe so tako odgovorne le osebe, ki so bile ob izbrisu oziroma v času nastanka neplačanih obveznosti dejansko njeni družbeniki, seveda če se izkaže, da so bili hkrati tudi aktivni družbeniki.
Zmotno je stališče, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, ker bi s prepovedjo izplačila sodnega depozita, za katerega si je upnica prizadevala in o katerem je državni organ odločil v okviru svojih pristojnosti, upnica dosegla učinek, ki nasprotuje pravni naravi sodnega depozita in ki je v nasprotju z vsem, za kar si je upnica prizadevala v postopku za sprejem sodnega depozita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068357
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 51/2. ZMZPP člen 90, 90/2.
vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca – vlaganja v nepremičnino tretjega – dogovor o skupni gradnji – delež na skupnem premoženju – sklepčnost zahtevka – načelo superficies solo cedit – tožniška varščina – uveljavljanje tožniške varščine
Zgradba je sestavina nepremičnine, ki v skladu z načelom specialnosti in načelom povezanosti zemljišča in objekta ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Zato ni možen zahtevek na ugotovitev, da spada v skupno premoženje zgradba oziroma del zgradbe, temveč le zahtevek, s katerim se ugotavlja, da spada v skupno premoženje zemljišče, na katerem ta stavba stoji.
Za obstoj dogovora o skupni gradnji ni predpisana nobena oblika, obstoj takšnega sporazuma pa se lahko ugotovi tudi s konkludentnimi dejanji in načinom življenja, dela in pridobivanja ter odnosov, ki so obstajali med strankami.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti vrednost vloženih sredstev toženih strank in tožeče stranke v novo stvar, kar pa je moč ugotoviti s pomočjo izvedenca gradbene stroke, da bi lahko sprejelo zaključek o tem, kakšno je razmerje med novo vrednostjo nepremičnine (nove stvari), v katero so pravdne stranke vlagale, in opravljenimi vlaganji.
Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno izpolnjevanje šolskih obveznosti. Pojem rednega šolanja pomeni, da mora študent v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti študijski usmeritvi, na katero je bil ob začetku študija sprejet.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/1, 40, 40/3, 40/3-2.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja – listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
1. V obravnavani zadevi je bil vpis predlagan na podlagi pogodbe, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim dovoljuje vpis lastninske pravice v korist druge osebe (2. točka tretjega odstavka 40. člena ZZK-1) in bi zato moralo biti taki listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine iz prvega odstavka 38. člena ZZK-1. 2. Pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1.
priposestvovanje – dobra vera – dobroverna posest – solastnina – priposestvovanje idealnega dela nepremičnine – etažna lastnina
Priposestvovanje idealnega dela nepremičnine bi bilo v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine, ki izključuje lastninsko pravico na realnem delu stvari.
Ugotovitev lastninske pravice na stanovanju s priposestvovanjem pa je mogoča kljub temu, da etažna lastnina ni vzpostavljena, zaradi česar ta del tožbenega zahtevka ni izvedljiv v zemljiški knjigi.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - vstop v stavbo sodišča - izredni dogodek - upravičen vzrok
V začetnem delu sojenja zadeve t.i. „balkanski bojevnik“, so bile dejansko razmere tako na sodišču kot tudi v njegovi neposredni okolici izredne in jih pooblaščenka tožeče stranke, ki ima sedež pisarne celo izven območja Ljubljane, ni mogla ne predvideti ne pričakovati. Glede na takšne, izredne dogodke pa tožeča stranka ni mogla računati, da bo za vstop v zgradbo porabila 20 minut.
nujna pot – določitev nujne poti – postavitev izvedenca cestnoprometne stroke – prekomerna obremenitev nepremičnin
Predlog za določitev nujne poti v širini do 6 metrov zato, da bi se omogočila vožnja vozilom velikih dimenzij in tonaže, ni utemeljen, ker bi se prekomerno obremenjevalo nepremičnine nasprotnih udeležencev. Za samo oceno, da taka vozila, kot želi predlagatelj, ne morejo voziti po zatravljenem terenu, pač pa je potrebno teren utrditi, ni potrebno kakšno specialistično znanje. (to bi bilo potrebno za odgovor na vprašanje, kako ga utrditi).
zvišanje preživnine – potrebe otroka – zmožnosti staršev - potencialne pridobitve zmožnosti – dohodki v prihodnosti
Dejstva, da je zakonita zastopnica pred tem prejemala višjo plačo in da bo z dnem 15.2.2012 nastopila delo v polnem delovnem času in bo prejemala plačo 1.800,00 EUR neto niso relevantna. Pravilno je namreč, da sodišče projekcije plače, ki je bodoče dejstvo, ni upoštevalo. To dejstvo namreč sega onkraj časovnih mej pravnomočnosti.
Pri določanju preživnine je treba upoštevati tudi (potencialne) preživninske zmožnosti.
ničnost skupščinskih sklepov – učinkkovanje ničnosti - ex tunc učinek – zahtevek na razveljavitev skupščinskih sklepov
Če je ničnost skupščinskega sklepa po korporacijsko pravnih pravilih uspešno uveljavljena, učinkuje za nazaj (ex tunc).
Sodišče mora v posebnih okoliščinah tega primera, ko sodišče ugotovi obstoj ničnostnih razlogov po 1. alineji 390. člena ZGD-1, tožniku nuditi pravno varstvo, pa čeprav je slednji podal (le) zahtevek na razveljavitev skupščinskih sklepov in ne (izrecno) zahtevka na ugotovitev ničnosti teh sklepov.
Odločitev sodišča prve stopnje, da so pri nasprotni udeleženki podani pogoji za popoln odvzem poslovne sposobnosti in za odvzem pravice voliti in biti voljen, je pravilna, prav tako pa tudi prepričljivo obrazložena. Izpodbijana odločitev v največji meri temelji na ugotovitvah v postopku postavljenega izvedenca medicinske (natančneje psihiatrične) stroke, njegove ključne ugotovitve pa so, da gre pri nasprotni udeleženki za več let trajajočo duševno bolezen (paranoidno shizofrenijo), ki jo je odtujila realnosti in zaradi katere za svoje pravice ter koristi ne zmore več ustrezno skrbeti, prav tako da zaradi trenutno obstoječega zdravstvenega stanja ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev niti za zaslišanje pred sodiščem.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071895
ZOR člen 141.
posojilna pogodba – ničnost – oderuška pogodba – objektivni element oderuštva – višina obrestne mere
Za presojo objektivnega elementa oderuštva (očitno nesorazmerje med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo) je pomembno, pod kakšnimi pogoji bi tožnik dobil kredit pri drugih bankah. V ta namen je sodišče prve stopnje upravičeno opravilo primerjavo z obrestnimi merami drugih bank, ki so jih v obdobju sklenjenih pogodb nudile za tovrstna posojila.
Med pravdnima strankama je najemno razmerje ves čas urejala (najemna) pogodba, ki jo je dne 2.4.1993 toženka sklenila s takratnim lastnikom. Ta pogodba v tem obdobju nikoli ni bila spremenjena oziroma odpovedana. Slednje na eni strani pomeni, da je imela toženka ves ta čas veljaven pravni naslov za uporabo stanovanja (skratka njena uporaba v nobenem trenutku ni bila neupravičena, zaradi česar obogatitveni zahtevek oziroma zahtevek na plačilo uporabnine ni utemeljen), na drugi strani pa je ta ista pogodba določala medsebojne obveznosti, in sicer tudi toženkino v zvezi s plačevanjem najemnine.
ZDR člen 42. ZPP člen 394, 394/1, 394/1.10, 400, 400/3.
plača - prikrajšanje pri plači - obnova postopka - nova dejstva
Tožnik bi moral navedbe, da ne gre za nova dejstva, uveljavljati v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je na podlagi predloga tožene stranke dopustilo obnovo postopka. Ker tega ni storil, ne more v pritožbi zoper odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v nadomestitvenem postopku, navajati, da ne gre za nova dejstva, ki jih tožena stranka brez krivde ni navedla v postopku do pravnomočnosti.
Tudi bivši imetnik stanovanjske pravice je bil dolžan biti aktiven pri ureditvi svojega statusa in statusa uporabnikov, če ni želel, da se uporaba stanovanja opredeli kot nezakonita.
Tožeča stranka zahteva izpraznitev stanovanja v celoti (vseh oseb in stvari) in nato njegovo izročitev. Ker je izvršilno sodišče vezano zgolj na izrek sodbe, ne pa na razloge, je sodišče tožencema s takšno odločitvijo dejansko naložilo, da poskrbita, da se iz stanovanja izselijo vse osebe, ki tam bivajo. Za takšno odločitev pa v trditvah tožeče stranke ni bilo podlage. Ker osebe, ki poleg tožencev bivajo v stanovanju, niso bile stranke tega postopka, se sodba nanje ne more nanašati.
ZIZ člen 165, 165/1, 165/2, 165/3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
predlog za vpis spremembe družbenika – nepopoln predlog – zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu – prepoved razpolaganja in obremenjevanja poslovnega deleža – izvrševanje sklepov izvršilnega sodišča
Registrsko sodišče na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga izdalo izvršilno sodišče v izvršilnem postopku, vpiše pri poslovnem deležu družbenika ustrezno zaznambo. Zaznambo sklepa o izvršbi je zato mogoče izbrisati le na podlagi ustreznega sklepa izvršilnega sodišča. Registrsko sodišče o tovrstnem vpisu ne odloča samostojno ampak le izvršuje že izdane sklepe izvršilnega sodišča. To pomeni, da registrsko sodišče ne presoja pravilnosti sklepov izvršilnega sodišča.