OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068357
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 51/2. ZMZPP člen 90, 90/2.
vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca – vlaganja v nepremičnino tretjega – dogovor o skupni gradnji – delež na skupnem premoženju – sklepčnost zahtevka – načelo superficies solo cedit – tožniška varščina – uveljavljanje tožniške varščine
Zgradba je sestavina nepremičnine, ki v skladu z načelom specialnosti in načelom povezanosti zemljišča in objekta ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Zato ni možen zahtevek na ugotovitev, da spada v skupno premoženje zgradba oziroma del zgradbe, temveč le zahtevek, s katerim se ugotavlja, da spada v skupno premoženje zemljišče, na katerem ta stavba stoji.
Za obstoj dogovora o skupni gradnji ni predpisana nobena oblika, obstoj takšnega sporazuma pa se lahko ugotovi tudi s konkludentnimi dejanji in načinom življenja, dela in pridobivanja ter odnosov, ki so obstajali med strankami.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti vrednost vloženih sredstev toženih strank in tožeče stranke v novo stvar, kar pa je moč ugotoviti s pomočjo izvedenca gradbene stroke, da bi lahko sprejelo zaključek o tem, kakšno je razmerje med novo vrednostjo nepremičnine (nove stvari), v katero so pravdne stranke vlagale, in opravljenimi vlaganji.
prometno dovoljenje – dejanski lastnik vozila – dokaz lastništva – povračilo stroškov za opomin pred tožbo
V pravdnem postopku se lahko dokazuje, da oseba, na katero se glasi prometno dovoljenje, ni dejanski lastnik.
Zahteva za plačilo opomina pred tožbo ni utemeljena, saj ne gre niti za strošek, ki je nastal med postopkom, prav tako pa ne gre za strošek, ki je nastal zaradi postopka in bi bil za postopek nujno potreben.
Povsem pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec glede višine tožbenega zahtevka podal povsem nekonkretiziran (pavšalen) ugovor, ki ne more biti podlaga za izvedbo dokazov. Če ni konkretnih trditev, tudi ni jasno, katera naj bi se z izvedbo dokaza - v obravnavanem primeru izvedencem avtomobilske stroke - dokazovala, medtem ko tako imenovani informativni dokazi, z izvedbo katerih naj bi se takšna dejstva šele določala, v pravdnem postopku niso dovoljeni.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – trditve o obstoju nedenarne terjatve - terjatev na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov
Trditve tožeče stranke o nedenarnih terjatvah so v predlogu presplošne, zaradi česar ni bilo mogoče niti s stopnjo verjetnosti ugotoviti njihov obstoj.
Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno izpolnjevanje šolskih obveznosti. Pojem rednega šolanja pomeni, da mora študent v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti študijski usmeritvi, na katero je bil ob začetku študija sprejet.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074326
OZ člen 111, 111/1, 111/2, 619, 648. ZPP člen 111, 111/4, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/1.
prepozna pritožba - podjemna pogodba – odstop od pogodbe – odstopna upravičenje - odgovornost ene od strank za razvezo pogodbe – delno izvršeno delo – zaslišanje izvedenca – nagrada izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
Če podjemnik odstopi od pogodbe iz vzrokov, ki izvirajo iz sfere naročnika, je sicer neposreden vzrok za prenehanje (razvezo) pogodbe sicer podjemnikova uresničitev odstopne pravice. Izvirni vzrok je v sferi naročnika, zato je položaj istovrsten tistemu, ko naročnik uresniči odstopno upravičenje po 648. členu OZ (brez podjemnikove krivde).
ZDR člen 128, 128/1, 141, 141/1, 141/2, 154, 184, 184/2. OZ člen 131. KPND člen 38. Direktiva 2003/88/ES člen 2.
plača - dodatek k plači - nadurno delo - pripravljenost na domu - odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda
Čas pripravljenosti na domu davčnega izterjevalca se ne všteje v delovni čas, za katerega bi bil tožnik upravičen do plačila plače skupaj z dodatkom za nadurno delo.
odškodninska odgovornost mandatarja (naročitelja) za škodo, ki jo mandatant (naročnik) povzroči tretjim - odgovornost za drugega - temelj odgovornosti za drugega - napaka pri izvrševanju zastopanja v izvršilnem postopku
Toženec ne odgovarja za škodo, ki naj bi jo s kršitvijo potrebne (profesionalne) skrbnosti pri zastopanju v izvršilnem postopku s sporočitvijo napačne številke računa tožniku povzročila njegova pooblaščenka.
vrnitev poslovne sposobnosti- delno odvzeta poslovna sposobnost - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - formalni preizkus pritožbe
V primeru delno odvzete poslovne sposobnosti mora sodišče vsaj okvirno določiti posle oz. področja, na katerih obravnavana oseba ima poslovno sposobnost oz. posle, ki jih brez skrbnika ne more opravljati.
Ker tožnica ni ne zatrjevala, ne dokazala, da bi bilo sporno plačilo opravljeno brez pravne podlage, da torej ne obstoji njena odškodninska obveznost do toženca, ni upravičena do povračila tako plačanega zneska.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo glasbe – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - ekscepcio ilegalis
ZASP-B (veljaven ob sprejetju Pravilnika 2006) je predvidel, da se tarife določajo s skupnim sporazumom, in zavzel stališče, da je s prehodno določbo četrtega odstavka 26. člena ZASP-B ohranil v veljavi dotedanje tarife Pravilnika 1998 in jim dal naravo skupnega sporazuma. Pod pojmom „Tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona, je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (tako imenovan normativni del), katere del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika 1998)“.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - vročitev odpovedi - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik
Tožnik, čeprav kot sindikalni zaupnik ni bil nikoli razrešen, v času prejema redne odpovedi pogodbe o zaposlitve iz poslovnega razloga ni užival posebnega varstva pred odpovedjo, saj je sindikalna skupina, v kateri je bil sindikalni zaupnik, že pred leti prenehala obstajati oz. je v njej ostal le tožnik.
delitev solastnine – razdružitev solastnine – zakonska podlaga – uporaba zakona – upravičen interes
Podlago za odločitev o predlogu za razdružitev solastnine predstavljajo določbe ZNP in ne 70. člen SPZ. V skladu s prehodno določbo 268. člena SPZ se namreč postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo po določilih prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače.
spor o pristojnosti – samostojni podjetnik – gospodarski spor
Iz javno dostopnih evidenc Poslovnega registra izhaja, da A. V. v času vložitve izvršilnega predloga ni bil več samostojni podjetnik. Iz trditev pravdnih strank pa tudi ni mogoče sklepati, da izvira spor iz pridobitne dejavnosti tožene stranke iz časa, ko je bil samostojni podjetnik, zato predmetni spor ni gospodarski spor.
Zmotno je stališče, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, ker bi s prepovedjo izplačila sodnega depozita, za katerega si je upnica prizadevala in o katerem je državni organ odločil v okviru svojih pristojnosti, upnica dosegla učinek, ki nasprotuje pravni naravi sodnega depozita in ki je v nasprotju z vsem, za kar si je upnica prizadevala v postopku za sprejem sodnega depozita.
Glede na dejstvo, da gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti ter upoštevaje zakonska določila 3. odstavka 455. člena ZPP sodbe, ki je predmet pritožbenega obravnavanja, na podlagi pritožbenih razlogov, ki jih navaja tožena stranka, ni mogoče izpodbijati in se pritožbeno sodišče do njih ne bo bolj podrobno opredeljevalo.
Etažni načrt ni pravni posel, zato ni mogoče ugotavljati njegove ničnosti.
Hišniško stanovanje je z uveljavitvijo SZ postalo solast solastnikov ene ali več stanovanjskih hiš in kot takšno se ni moglo še enkrat privatizirati po določilu 117. člena SZ oziroma ni moglo biti predmet obveznosti prodajne pogodbe, sklenjene po določilu 117. člena SZ. Prodajna pogodba, katere predmet obveznosti je nedopusten, pa je nična.
Po spremembi odločitve sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča je tožbeni zahtevek tožnikov v celoti zavrnjen. Ker je tako okoliščina, ki je aktivirala eventualno nasprotno tožbo tretje toženke odpadla, je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje glede tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – obnova fasade - plačilo za večjo količino opravljenih del - soglasje naročnika
Do plačila večje količine del, ki jih je opravila na objektu, pa bi bila tožeča stranka upravičena le, če bi izkazala, da so bili zato izpolnjeni pogoji iz 4. člena gradbene pogodbe.
Za protipravnost ravnanja (kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti za negmotno škodo) ne zadošča zgolj to, da je v sodnem postopku ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.