Ker tožnica ni ne zatrjevala, ne dokazala, da bi bilo sporno plačilo opravljeno brez pravne podlage, da torej ne obstoji njena odškodninska obveznost do toženca, ni upravičena do povračila tako plačanega zneska.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021396
OZ člen 103, 198. ZD člen 131, 192. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 350, 350/2, 351, 351/1, 353.
odstop od pogodbe – delna neizpolnitev pogodbe (neplačilo celotne kupnine) - razveza pogodbe – ugotovitvena tožba – pravni interes – oblikovalna tožba z učinkom izvršljivosti – uporaba tuje stvari v svojo korist (uporabnina)
Pravnega interesa za ugotovitveno tožbo pa ni v primeru, v kolikor lahko tožnik isti cilj (razvezo pogodbe) doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejšo pravno varstvo.
Pri ugotavljanju dejstva, ali je tretja toženka opustila dolžno skrb za zagotovitev varnih delovnih pogojev, sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, ki se nanašajo na materialno procesno vodstvo in pravila o prekluziji.
Obveznost vrniti stroške pripravništva, če se nato ne sklene pogodba o zaposlitvi oz. če ta predčasno preneha veljati, je predpisana že z zakonom (četrti odstavek 11.a člena ZPDI). Glede na to ni bistveno, ali je takšna obveznost določena tudi v pogodbi o zaposlitvi, ki jo pripravnik sklene za čas opravljanja pripravništva.
ZDR člen 128, 128/1, 141, 141/1, 141/2, 154, 184, 184/2. OZ člen 131. KPND člen 38. Direktiva 2003/88/ES člen 2.
plača - dodatek k plači - nadurno delo - pripravljenost na domu - odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda
Čas pripravljenosti na domu davčnega izterjevalca se ne všteje v delovni čas, za katerega bi bil tožnik upravičen do plačila plače skupaj z dodatkom za nadurno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074326
OZ člen 111, 111/1, 111/2, 619, 648. ZPP člen 111, 111/4, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/1.
prepozna pritožba - podjemna pogodba – odstop od pogodbe – odstopna upravičenje - odgovornost ene od strank za razvezo pogodbe – delno izvršeno delo – zaslišanje izvedenca – nagrada izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
Če podjemnik odstopi od pogodbe iz vzrokov, ki izvirajo iz sfere naročnika, je sicer neposreden vzrok za prenehanje (razvezo) pogodbe sicer podjemnikova uresničitev odstopne pravice. Izvirni vzrok je v sferi naročnika, zato je položaj istovrsten tistemu, ko naročnik uresniči odstopno upravičenje po 648. členu OZ (brez podjemnikove krivde).
Odločitev sodišča prve stopnje, da so pri nasprotni udeleženki podani pogoji za popoln odvzem poslovne sposobnosti in za odvzem pravice voliti in biti voljen, je pravilna, prav tako pa tudi prepričljivo obrazložena. Izpodbijana odločitev v največji meri temelji na ugotovitvah v postopku postavljenega izvedenca medicinske (natančneje psihiatrične) stroke, njegove ključne ugotovitve pa so, da gre pri nasprotni udeleženki za več let trajajočo duševno bolezen (paranoidno shizofrenijo), ki jo je odtujila realnosti in zaradi katere za svoje pravice ter koristi ne zmore več ustrezno skrbeti, prav tako da zaradi trenutno obstoječega zdravstvenega stanja ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev niti za zaslišanje pred sodiščem.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 117, 117/1, 117/2, 118.
vrnitev v prejšnje stanje – rok – zavrženje predloga
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je začel teči, ko se tožeča stranka zaradi bolezni ni udeležila pripravljalnega naroka. Od tega dne dalje bi morala v roku 15 dni podati predlog. Ker tega ni storila oz. ker je ta rok zamudila, je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrglo.
Zmotno je stališče, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, ker bi s prepovedjo izplačila sodnega depozita, za katerega si je upnica prizadevala in o katerem je državni organ odločil v okviru svojih pristojnosti, upnica dosegla učinek, ki nasprotuje pravni naravi sodnega depozita in ki je v nasprotju z vsem, za kar si je upnica prizadevala v postopku za sprejem sodnega depozita.
ZIZ člen 165, 165/1, 165/2, 165/3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
predlog za vpis spremembe družbenika – nepopoln predlog – zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu – prepoved razpolaganja in obremenjevanja poslovnega deleža – izvrševanje sklepov izvršilnega sodišča
Registrsko sodišče na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga izdalo izvršilno sodišče v izvršilnem postopku, vpiše pri poslovnem deležu družbenika ustrezno zaznambo. Zaznambo sklepa o izvršbi je zato mogoče izbrisati le na podlagi ustreznega sklepa izvršilnega sodišča. Registrsko sodišče o tovrstnem vpisu ne odloča samostojno ampak le izvršuje že izdane sklepe izvršilnega sodišča. To pomeni, da registrsko sodišče ne presoja pravilnosti sklepov izvršilnega sodišča.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – objava sodbe – obseg objave sodbe – predložitev listinskega dokaza
Objava celotne sodbe bi bila nesorazmerna s pomembnostjo vsebine sodnega spora in bi imela že lahko naravo kaznovalne funkcije (primerjaj tudi odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 233/2000), vsekakor pa je tožnica upravičena do objave sodbe v takem obsegu, da sta odločitvi obeh sodišč, tako prvostopnega kot pritožbenega, individualizirani, da so javnosti znane pravdne stranke, med katerimi je tekel spor, da je individualizirano bistvo spora ter da je javnosti v celoti sporočena vsebina pravnomočne sodbe.
preložitev naroka – zdravniško opravičilo – predpisan obrazec – opravičljiv razlog – litispendenca – res iudicata
Stranka, ki želi doseči preložitev naroka, mora storiti dvoje: sodišču mora poslati opravičilo in za izostanek mora imeti opravičljiv razlog. ZPP v drugem odstavku 115. člena namenoma predpisuje poseben obrazec, ki stranki (ali drugemu udeležencu v postopku) omogoča, da opraviči svojo odsotnost z naroka zaradi zdravstvenih razlogov oziroma iz istih razlogov doseže preložitev naroka.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – obnova fasade - plačilo za večjo količino opravljenih del - soglasje naročnika
Do plačila večje količine del, ki jih je opravila na objektu, pa bi bila tožeča stranka upravičena le, če bi izkazala, da so bili zato izpolnjeni pogoji iz 4. člena gradbene pogodbe.
ZDR člen 42. ZPP člen 394, 394/1, 394/1.10, 400, 400/3.
plača - prikrajšanje pri plači - obnova postopka - nova dejstva
Tožnik bi moral navedbe, da ne gre za nova dejstva, uveljavljati v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je na podlagi predloga tožene stranke dopustilo obnovo postopka. Ker tega ni storil, ne more v pritožbi zoper odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v nadomestitvenem postopku, navajati, da ne gre za nova dejstva, ki jih tožena stranka brez krivde ni navedla v postopku do pravnomočnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0071376
ZGJS člen 53. OZ člen 179, 182, 186, 352.
poledenel pločnik ob poslovni stavbi – čiščenje javnih površin – koncesija – zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode – pričetek teka zastaranja
Občina ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba (čiščenje javnih površin), prisilno prevaliti na posameznike, to je lastnike zgradb in zemljišč ob pločnikih.
Po Zakonu o gospodarskih javnih službah (53. člen) ne more uporavljalec ceste s sklenitvijo pogodbe s koncesionarjem, biti prost vseh obveznosti nasproti odškodovancu. Gre za zakonito poroštvo koncendenta. Dolžnosti upravljalca ceste niso izčrpane s podelitvijo koncesije, saj mora izvajati nadzor in posledično dajati navodila za delo koncesionarju.
Vsak izmed zahtevkov iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode je samostojen in lahko zastara posebej. Tako je teorija in sodna praksa že večkrat izrekla, da prične teči zastaranje za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti tedaj, ko je zdravljenje končano oziroma ko je obseg škode stabiliziran. Za zahtevek iz naslova prestanih fizičnih bolečin, ko so prenehale te bolečine oziroma ko je zdravljenje končano in ko se je stabiliziralo oškodovančevo zdravstveno stanje. Pri skaženosti teče zastaranje od takrat, ko je postalo gotovo, da se skaženost ne da več niti odstraniti niti zmanjšati. Zastaranje odškodninskega zahtevka iz prestanega strahu prične teči takrat, ko je tožniku po običajnih kriterijih znano, kakšno poškodbo je utrpel.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka - vstop v stavbo sodišča – izredni dogodek – upravičen vzrok
V začetnem delu sojenja zadeve t.i. „balkanski bojevnik“, so bile dejansko razmere tako na sodišču kot tudi v njegovi neposredni okolici izredne in jih pooblaščenka tožeče stranke, ki ima sedež pisarne celo izven območja Ljubljane, ni mogla ne predvideti ne pričakovati. Glede na takšne, izredne dogodke pa tožeča stranka ni mogla računati, da bo za vstop v zgradbo porabila 20 minut.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068357
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 51/2. ZMZPP člen 90, 90/2.
vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca – vlaganja v nepremičnino tretjega – dogovor o skupni gradnji – delež na skupnem premoženju – sklepčnost zahtevka – načelo superficies solo cedit – tožniška varščina – uveljavljanje tožniške varščine
Zgradba je sestavina nepremičnine, ki v skladu z načelom specialnosti in načelom povezanosti zemljišča in objekta ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Zato ni možen zahtevek na ugotovitev, da spada v skupno premoženje zgradba oziroma del zgradbe, temveč le zahtevek, s katerim se ugotavlja, da spada v skupno premoženje zemljišče, na katerem ta stavba stoji.
Za obstoj dogovora o skupni gradnji ni predpisana nobena oblika, obstoj takšnega sporazuma pa se lahko ugotovi tudi s konkludentnimi dejanji in načinom življenja, dela in pridobivanja ter odnosov, ki so obstajali med strankami.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti vrednost vloženih sredstev toženih strank in tožeče stranke v novo stvar, kar pa je moč ugotoviti s pomočjo izvedenca gradbene stroke, da bi lahko sprejelo zaključek o tem, kakšno je razmerje med novo vrednostjo nepremičnine (nove stvari), v katero so pravdne stranke vlagale, in opravljenimi vlaganji.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo glasbe – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - ekscepcio ilegalis
ZASP-B (veljaven ob sprejetju Pravilnika 2006) je predvidel, da se tarife določajo s skupnim sporazumom, in zavzel stališče, da je s prehodno določbo četrtega odstavka 26. člena ZASP-B ohranil v veljavi dotedanje tarife Pravilnika 1998 in jim dal naravo skupnega sporazuma. Pod pojmom „Tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona, je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (tako imenovan normativni del), katere del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika 1998)“.
dedovanje – darila – vštevanje daril v dedni delež – nujni dedič – nujni delež – višina nujnega deleža – vračunanje daril
Določba 46. člena ZD o vračunanju daril velja tako pri zakonitem kot pri oporočnem dedovanju, in sicer zato, ker je tudi nujni dedič zakoniti dedič, zato je pravilen izrek izpodbijane odločbe, da je za darila, ugotovljena v 2. točki izreka, toženec dolžan dopustiti, da se upoštevajo pri ugotavljanju čiste vrednosti zapuščine ter vračunajo v njegov dedni delež.
Odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke (voznika motornega vozila) v razmerju do tožnika (kolesarja) je objektivna, ker je premikajoče se motorno vozilo nevarna stvar.