ZDR člen 42. ZPP člen 394, 394/1, 394/1.10, 400, 400/3.
plača - prikrajšanje pri plači - obnova postopka - nova dejstva
Tožnik bi moral navedbe, da ne gre za nova dejstva, uveljavljati v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je na podlagi predloga tožene stranke dopustilo obnovo postopka. Ker tega ni storil, ne more v pritožbi zoper odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v nadomestitvenem postopku, navajati, da ne gre za nova dejstva, ki jih tožena stranka brez krivde ni navedla v postopku do pravnomočnosti.
Zmotno je stališče, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, ker bi s prepovedjo izplačila sodnega depozita, za katerega si je upnica prizadevala in o katerem je državni organ odločil v okviru svojih pristojnosti, upnica dosegla učinek, ki nasprotuje pravni naravi sodnega depozita in ki je v nasprotju z vsem, za kar si je upnica prizadevala v postopku za sprejem sodnega depozita.
ZPP člen 286. OZ člen 18, 319, 376, 382a,1060. ZOR člen 277, 344. ZGD člen 51. SKPgd člen 3, 3/1, 28.
direktor – prenehanje funkcije - pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – plačilo razlike v plači – prekluzija – dodatek za stalnost – odpust dolga – sporazum - izjava volje – kdaj obresti nehajo teči – kdaj pogodbene obresti nehajo teči – srednje družbe
Tožnik zgolj z odredbo o izplačilu nižje plače ter s tem, da vse do prenehanja funkcije direktorja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zahteval plačila razlike po individualni pogodbi o zaposlitvi, ni podal izjave o odpustu dolga s konkludentnimi dejanji. Zato obveznost tožene stranke do tožnika iz naslova razlike v plači, ni prenehala.
Pritožba ponavlja ugovorne razloge, na katere je prvostopno sodišče že odgovorilo tako, da je toženi stranki v izpodbijanem sklepu razumno pojasnilo, na kateri pravni sredstvi se plačilna naloga nanašata. Vprašanje, ali sta bila plačilna naloga premalo določna, je torej z izdajo izpodbijanega sklepa postalo brezpredmetno.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – deljena odgovornost – udeležba avtobusa v prometni nesreči
Četudi je vozniku osebnega avtomobila zagotovo mogoče očitati težje kršitve, saj je huje kršil prometne predpise od voznika avtobusa, pa bi se slednji moral in mogel zavedati, da že z malenkostnim opuščanjem pozornosti v prometu zaradi precej večje mase in dolžine svojega vozila lahko znatno ogrozi ostale udeležence v prometu in bi moral v prečkanju prednostne ceste ravnati s posebno pazljivostjo.
prehod lastninske pravice na Sklad kmetijskih zemljišč po samem zakonu – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni pridobitelj – delitev nepremičnega premoženja med novonastale občine
Predmet te lastninske pravde so nepremičnine, katerih status je bil ob uveljavitvi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ) v letu 1993 tak, da je 14. člen ZSKZ zanje narekoval prehod v last Republike Slovenije po samem zakonu. Leta 2003 se je toženka vknjižila kot lastnica nepremičnin na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja ter Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL). Toženka se ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pa tudi pritožbeno sklicevanje na odplačnost je za presojo irelevantno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSM0021345
ZEN člen 8. ZPP člen 8, 72, 72/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZZK-1 člen 3, 3-4. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 1, 6, 7.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljiva dokazna ocena - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe - neizvršljiva sodna odločba - sodbe ni mogoče preizkusiti
Ko se zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da sodni izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe je zemljiškoknjižno izvedljiva le v primeru, če zahtevek oziroma izrek sodbe vsebuje vse podatke, ki omogočajo vpis.
ZPP člen 337, 337/1. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 13, 13/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev – rok za vložitev predloga za oprostitev – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nastanek taksne obveznosti – pritožbena novota – dokazno breme
Tožnica je bila o samem dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščena že z vročitvijo sklepa izvršilnega sodišča z dne 10. 01. 2012, s katerim je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, v drugi točki izreka pa je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Kranju v pravdnem postopku. Z vročitvijo tega sklepa dne 12. 01. 2012 in ob upoštevanju, da ni vložila pritožbe zoper ta sklep, je bila tožnica seznanjena z dejstvom, da bo taksna obveznost nastala in da jo bo treba doplačati.
Že same trditve tožnice v predlogu, ki se tičejo čiste izgube obračunskega leta 2011 in blokade njenih TRR v januarju 2012 (dva dni), ne dajejo dovolj podlage, da bi bilo mogoče zaključiti, da je tožnica nelikvidna oziroma nezmožna plačila sodne takse.
Tožnikove kratkoročne obveznosti so nižje od kratkoročnih sredstev, tudi na višino kratkoročnih poslovnih terjatev pa bi tožnik z njihovim uspešnim vnovčenjem pridobil sredstva za plačilo sodne takse.
odlog izvršbe – začasna ustavitev izvršilnih dejanj – učinek odloga na tek rokov – mirovanje postopka – predlog za ponovni rubež – pravočasnost predloga – ustavitev izvršbe – izvršba na premičnine – zakonski rok
ZIZ ne opredeljuje učinka odloga na tek rokov, je pa institut primerljiv institutu mirovanja postopka, kot ga ureja ZPP. Do odloga namreč pride po volji ene ali obeh strank, nikoli pa po samem zakonu ali po odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Zato odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov.
Upnik bi moral, ne glede na predlagani odlog izvršbe, pravočasno predlagati tudi opravo ponovnega rubeža, če naj bi se le-ta po izteku časa, za katerega je izvršba odložena, opravil.
Glede na kratkost in vsebino vloge preložitev naroka ni bila nujna, navedbe, kot sta jih predlagatelja (ki ju zastopa kvalificirana pooblaščenka, ki je bila na naroku prisotna) navedla v vlogi, bi lahko podala že na naroku. Če je sodišče prve stopnje kljub temu predlogu predlagateljev za preložitev naroka ugodilo (pri čemer je na naslednjem naroku zadevo zaključilo, ne da bi upoštevalo navedeno vlogo nasprotne udeleženke), njunih stroškov naroka ni mogoče po krivdnem načelu, naložiti v plačilo nasprotni udeleženki.
URS člen 22. ZIZ člen 168, 168/3, 168/5, 211. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-18, 270/3, 343, 343/4, 352.
nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - enako varstvo pravic - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zapisalo v pravni pouk, da je zoper sprejeto odločitev mogoče vložiti pritožbo. Kljub takemu pouku pa ni mogoče dati upniku pravnega varstva, do katerega ni upravičen. V nasprotnem primeru bi sodišče druge stopnje zašlo v kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
pokojninska osnova – nova odmera pokojnine – obnova postopka
Tožnica je šele 18. 8. 2008 izvedela, da bi morali biti zneski zaostankov plač upoštevani pri odmeri pokojnine, zato je predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila istega dne, vložen v zakonskem subjektivnem roku in ga je toženec neutemeljeno zavrgel kot prepoznega.
Tožnik bi moral zahtevati priznanje daljšega odpovednega roka (priznanje delovnega razmerja za čas trajanja daljšega odpovednega roka z vsemi pravicami iz delovnega razmerja) pravočasno, to je v roku trideset dni od prejema redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kateri mu je tožena stranka določila prekratek odpovedni rok. Ker tega ni storil, njegov tožbeni zahtevek za plačilo reparacije za čas daljšega odpovednega roka ali odškodnine namesto odpovednega roka ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zdravstveno stanje - invalid III. kategorije
Tožnik ni mogel opravljati določenih težjih opravil, zato bi mu morala tožena stranka podati drugo vrsto odpovedi, ne pa redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ta odpoved ni zakonita, ker potreba po delu, kot ga je opravljal tožnik, ni prenehala, nezmožnost opravljanja dela zaradi zdravstvenih težav pa tudi ni resen in utemeljen razlog za odpoved (iz poslovnega razloga).
Ker tožnica ni imela delovnega dovoljenja, v spornem obdobju (ko je opravljala občasna dela za toženo stranko) ni mogla biti v delovnem razmerju pri toženi stranki, ne glede na to, ali je imelo njeno delo sicer vse elemente delovnega razmerja.
izostanek z naroka – umik tožbe – neskladje z ustavo
Ker je ustavno sodišče zaradi neskladja z ustavo razveljavilo določbo 2. odstavka 28. člena ZDSS-1, po kateri se je štelo, da je tožnik umaknil tožbo, če brez upravičenega razloga ni prišel na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, je sodišče postopek zaradi izostanka z naroka ustavilo nezakonito.