ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ker je ob brisanju kozarca ta počil in jo porezal po roki, je podana objektivna odgovornost delodajalca (tožene stranke), saj lahko kozarec v roki poči brez kakšnega vidnega razloga, pri delu se lahko razbije velika količina kozarcev (da se razbijejo tudi v koritu, pomivalnem stroju, pri brisanju in poliranju) in to običajno, še preden se jim spremeni videz zaradi pranja v pomivalnem stroju.
ZPIZ-1 člen 143. Sporazum o seznamu telesnih okvar poglavje VIII točka 1c, poglavje VI.B točka 15 b.
telesna okvara – invalidnina
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane dokončne odločbe toženca se upošteva dejansko stanje, kakor je obstajalo v času izdaje dokončne odločbe.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 3, 7, 9.
odpis prispevkov
Tožničini dolgovi iz naslova prispevkov niso neizterljivi zaradi zastaranja pravice do izterjave, tožnici pa tudi ni bila dodeljena denarna socialna pomoč, zato pogoji za odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje niso izpolnjeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - vročanje odpovedi
Glede na to, da je tožena stranka tožniku odpoved vročala na nepravi naslov, je začel rok za vložitev tožbe z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teči od dne, ko se je tožnik z odpovedjo oz. dejstvom, da mu je delovno razmerje prenehalo, seznanil.
Pritožnik ni uspel ovreči pravilne ocene prvostopnega sodišča, da je na način skupinskega in nekonkretiziranega prerekanja terjatev, zlorabil svoje pridobljene pravice v stečajnem postopku v škodo in breme upnikov, ki jim je prerekal terjatve. Zato je upnike pred pravdanjem in povzročitvijo dodatnih stroškov pravilno zaščitilo na način, da je njegove ugovore zavrglo.
Kljub temu da je tožniku, tujcu, samostojnemu podjetniku, prenehalo delovno dovoljenje, ima lastnost zavarovanca po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1 kot samozaposleni, saj ni bil izbrisan kot podjetnik iz Poslovnega registra Slovenije.
URS člen 22. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 29a, 40, 40/1, 40/1-3. ZN člen 4. ZPP člen 212, 213, 226, 226/2, 337, 337/1.
neposredno izvršljiv notarski zapis – kreditna pogodba – preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti – specifikacija skupnega zneska – upnikovo trditveno breme – dolžnikova pravica do izjave – skrbnost banke kot strokovnjaka – procesno vodstvo - narok v izvršilnem postopku – pritožbene novote
Preizkus skladnosti po prvem odstavku 17. člena ZIZ z notarskim zapisom kot izvršilnim naslovom, v katerem je opredeljenih več posameznih obveznosti, je mogoč le, če upnik ustrezno strukturira skupni izterjevani znesek (npr. konta kredita), opredeljen na določen presečni dan, po posameznih obveznostih. Sodišče mora opraviti tak preizkus po uradni dolžnosti, tudi če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen, trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ).
Upniku naklonjeno procesno ravnovesje v izvršbi lahko pride v poštev šele takrat, ko je jasno, ali ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu. Tak preizkus je pri notarskem zapisu, ki mora izpolnjevati pogoje iz 4. člena Zakona o notariatu (ZN) in tudi pogoje primernosti iz 21. člena ZIZ, zaradi praviloma opisne (pogodbene) narave obveznosti, ki iz njega izhajajo, še posebej zapleten, zaradi česar je tudi zahteva po določni opredelitvi posameznih obveznosti s strani upnika toliko strožja. Če gre za kreditno razmerje, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...).
Glede na tako pomanjkljivo trditveno podlago tožnice sodišče prve stopnje ni bilo dolžno niti ni smelo samo raziskovati dejanskega stanja v priloženih situacijah in sintetični kartici in na ta način namesto stranke dopolnjevati njenih navedb.
O pravilnosti in zakonitosti odločb toženca je že bilo pravnomočno odločeno v socialnem sporu, ki se je začel s tožbo tožnikovega delodajalca. Sodišče je zato tožnikovo tožbo, s katero izpodbija pravilnost in zakonitost istih odločb toženca, utemeljeno zavrglo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - renta - invalid III. kategorije
Tožnik je zaradi nezgode pri delu nesposoben za fizično delo, drugega dela pa zaradi pomanjkanja izobrazbe ni sposoben opravljati. V času po nezgodi se je preživljal s kmetovanjem. Njegov tožbeni zahtevek za plačilo rente ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal niti kakšno plačo bi prejemal, če se ne bi poškodoval, niti kakšen je bil njegov zaslužek v spornem obdobju.
ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 16, 17, 17/1, 18, 25, 33. ZMEPIZ člen 49, 49/4, 50, 50/2.
lastnost zavarovanca
Čeprav tožnik opravlja tudi samostojno dejavnost, je zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, saj z opravljanjem samostojne dejavnosti ne dosega dohodka, ki dosega minimalno plačo. Samostojne dejavnosti tako ne opravlja kot edini ali glavni poklic in zavarovanje tožnika kot samozaposlenega ni obvezno.
stvarna pristojnost - delovno razmerje - neupravičena obogatitev
Za odločitev, ali je v sporu, v katerem tožeča stranka iz naslova neupravičene obogatitve zahteva vrnitve zneskov, domnevno plačanih iz delovnega razmerja, podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, je bistveno, ali je bil toženec v spornem obdobju v delovnem razmerju pri tožeči stranki.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno izračunalo stroške postopka, ki jih je dolžan tožnik povrniti toženi stranki, je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in prisojeni znesek stroškov postopka znižalo. Hkrati je tožniku glede na uspeh v pritožbenem postopku priznalo pravico do povračila pritožbenih stroškov.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4. ZSV člen 22, 23. ZSVarPre člen 27.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – kriteriji za oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje stranke – likvidnostno stanje stranke – obročno plačilo sodne takse
Pri presoji premoženjskega stanja se upošteva tudi nepremično premoženje, ki ne prinaša dohodkov, če gre za nepremičnine, ki imajo tržno vrednost in je z njimi mogoče razpolagati ter tako obstaja realna možnost za vnovčenje premoženja zaradi plačila takse.
Likvidnostno stanje stranke se upošteva, ko je stranka podjetnik posameznik ali pravna oseba.
prejšnja in poznejša oporoka – napotitev na pravdo – veljavnost oporoke
Zapustnica je z zapisom v kasnejši oporoki sama razveljavila prejšnjo oporoko, zato bi zapuščinsko sodišče že z uporabo prava moralo samo ugotoviti, da prejšnja oporoka ni veljavna in ni razlogov za napotitev na pravdo zaradi ugotovitve njene neveljavnosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055515
ZIZ člen 38, 55, 64, 64/3, 65, 65/2, 65/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 154.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini - lastništvo nepremičnine – ugovor tretjega – skupno premoženje zakoncev – trditveno in dokazno breme – premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze – stopnja izkazanosti – verjetnost – pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – stroški odgovora na ugovor tretje
Ugovorni razlogi dolžnika, da je polovica nepremičnine, na kateri upnik predlaga ustanovitev zastavne pravice, last tretje, lahko ugovarja le tisti, čigar sredstva so, oziroma tretja oseba in ne dolžnik.
Dejanska podlaga ugovora so trditve o pridobitvi skupne lastnine v premoženjski skupnosti zakoncev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. S temi navedbami je tretja najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala, da ima na ½ teh nepremičnin lastninsko pravico pridobljeno na originaren način, ki lahko preprečuje izvršbo.
plačilo takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju
Ker v konkretnem primeru tožnica kljub pozivu sodišča prve stopnje zahtevanih listin (izjave o premoženjskem stanju podane na predpisanem obrazcu) ni predložila, je le-to njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks upravičeno zavrglo.
solastnina – delitev solastnine – izločitveni zahtevek iz predmeta delitve
Navedbe nasprotnega udeleženca (ob nasprotovanju predlagateljev) predstavljajo spor o predmetu delitve, ki ga nepravdno sodišče ne more reševati v postopku delitve.
Za utemeljenost izpodbijanega sklepa je tako pomembno zgolj to, da nasprotni udeleženec zatrjuje, da določen del parcele, v nasprotju z zemljiškoknjižnim zapisom ne sodi v solastnino, in da bi moral biti iz nje izvzet. Četudi je to le en od njegovih predlogov za razdelitev solastnine, takšna razdelitev predpostavlja vnaprejšnjo izločitev dela nepremičnine iz solastnine, do česar pa ne more priti v nepravdnem postopku.
SPZ člen 9, 44, 44/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
služnostna pravica – priposestvovanje – pridobitev neobremenjene lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – domneva dobre vere- vidnost izvrševanja služnosti – raziskovalna dolžnost
Pravilno je sodišče prve stopnje uporabilo določilo drugega odstavka 44. člena SPZ, v skladu s katerim pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.
regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Predlog začasne odredbe, ki tožencu nalaga, naj tožnici pošlje ključ, ki odpira ključavnico vhodnih vrat spornega stanovanja, je po vsebini enak tožbenemu zahtevku, s katerim tožnica terja od toženca izročitev ključa istega stanovanja. Tožnica bi torej z začasno odredbo dejansko že dosegla sodno varstvo, ki ga uveljavlja v pravdi. Takšna začasna odredba dopustna le izjemoma, kadar je treba na tak način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Poleg tega pogoja pa bi morala tožnica verjetno izkazati še, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženca mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.