ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. ZPP člen 115, 115/2, 214, 286b, 321, 321/2, 321/3, 323, 323/1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera – pravni naslov - zavrnitev dokazov – opravičena odsotnost iz naroka – razglasitev sodbe – izdaja sodbe
Posestnik, ki misli, da je lastnik stvari, ne ve pa, na kateri podlagi (pravni posel, dedovanje) naj bi lastninsko pravico pridobil, ima razlog za dvom o tem, ali je res lastnik stvari. Takšen posestnik ne more biti dobroverni posestnik.
ZDR člen 129. Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije člen 51.
dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - pogodba o zaposlitvi - razlaga pogodb - ustni dogovor - dokazno breme
Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanega dodatka za delovno dobo je utemeljen, saj v pogodbi o zaposlitvi tožnice ni bilo določeno, da je dodatek že zajet v njeni osnovni plači, niti ni tožena stranka dokazala, da je bil takšen usten dogovor, ki ga je sklenila s tožnico.
plačilo takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju
Ker v konkretnem primeru tožnica kljub pozivu sodišča prve stopnje zahtevanih listin (izjave o premoženjskem stanju podane na predpisanem obrazcu) ni predložila, je le-to njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks upravičeno zavrglo.
Pojem udeleženca po drugem odstavku 80. člena ZPPSL je odločilen za presojo, kdo je titular odškodninskega zahtevka v primeru škode, ki jo s svojim delom povzroči stečajni upravitelj. Nedvomno ZPPSL kot specialni predpis, ki ureja odškodninsko odgovornost stečajnih upraviteljev, kot oškodovanca šteje le (vsakega) udeleženca v stečajnem postopku.
Z začetkom stečajnega postopka stečajni dolžnik, ki je bil do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka stranka postopka v procesnem smislu, ta status izgubi in stranke stečajnega postopka so poslej le upniki, ki so ta status pridobili, če so ga pravočasno uveljavljali (s prijavo terjatve v stečajnem postopku). Stečajni postopek pa vodijo organi stečajnega postopka, ki so stečajni senat, stečajni upravitelj in upniški odbor (72. člen ZPPSL). Stečajni upravitelj je tako organ stečajnega postopka oziroma procesni organ sodišča in tako ni stranka postopka.
zamudna sodba - plača - davki - prispevki - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se ob presoji zamudne sodbe ne upošteva. Ker tožena stranka v pritožbi dejansko uveljavlja le ta pritožbeni razlog, ki ni dopusten, je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.
prejšnja in poznejša oporoka – napotitev na pravdo – veljavnost oporoke
Zapustnica je z zapisom v kasnejši oporoki sama razveljavila prejšnjo oporoko, zato bi zapuščinsko sodišče že z uporabo prava moralo samo ugotoviti, da prejšnja oporoka ni veljavna in ni razlogov za napotitev na pravdo zaradi ugotovitve njene neveljavnosti.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – krivdna odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti – padec na mokrih in splozkih tleh – višina odškodnine – tuja pomoč
Ker je splošno znano, da zaradi mokrih in spolzkih tal, na katera mimoidoči ni opozorjen, lahko pride do padca in posledično do nastanka škode, bi bila toženka dolžna poskrbeti, bodisi sama ali preko svojega izvajalca, za namestitev ustrezne opozorilne table.
Odškodninska odgovornost je odgovornost, ki temelji na zakonu in je zato s pogodbo ni mogoče prenesti na drugega, razen, če je takšna možnost zakonsko predvidena. Čeprav je med toženko in čistilnim servisom obstajal dogovor o varnostnih ukrepih, in ga je izvajalec kršil, s tem toženka nanj ni mogla prenesti odškodninske odgovornosti v razmerju do tretjih.
Oškodovanec je upravičen do povračila škode tudi v primeru, ko mu je pomoč zagotavljal družinski član. Pri tem ni pomembno, ali je oškodovanec pomoč dolžan plačati, ampak zgolj to, da oseba, ki je pomoč nudila, to ni bila dolžna.
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – upravna stvar - odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Tožeča stranka je od toženca uveljavljala plačilo opravljenih storitev na podlagi izstavljenih računov, kar pomeni, da gre za premoženjskopravni zahtevek, za katera so (glede na konkretno vrednost spornega predmeta) v skladu s 30. členom ZPP pristojna odločati okrajna sodišča.
Ker je obdolženec pritožbo zoper sodbo vložil prepozno in je tako sodba o obdolžilnem predlogu postala pravnomočna 16.2.2012, sklepa, s katerim je bil zavrnjen obdolženčev predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in ga je sodišče prve stopnje izdalo 1.3.2012, ni mogoče izpodbijati s samostojno pritožbo, zato je obdolženčeva pritožba zoper sklep z dne 1.3.2012 (kljub napačnemu pravnemu pouku prvostopenjskega sodišča) nedovoljena.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4. ZSV člen 22, 23. ZSVarPre člen 27.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – kriteriji za oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje stranke – likvidnostno stanje stranke – obročno plačilo sodne takse
Pri presoji premoženjskega stanja se upošteva tudi nepremično premoženje, ki ne prinaša dohodkov, če gre za nepremičnine, ki imajo tržno vrednost in je z njimi mogoče razpolagati ter tako obstaja realna možnost za vnovčenje premoženja zaradi plačila takse.
Likvidnostno stanje stranke se upošteva, ko je stranka podjetnik posameznik ali pravna oseba.
zavrženje tožbe – vrnitev takse – pravica do vrnitve takse – postopek vrnitve takse
Predlagatelja sta vložila svojo vlogo v postopkih, v katerih sta morala plačati sodno takso. S tem sta si omogočila obravnavanje njunih vlog. Prvostopenjsko sodišče je tej svoji dolžnosti zadostilo. Sodna dejanja v smislu 36. člena ZST-1 so bila opravljena.
Sama okoliščina, da sta se oba postopka končala z zavrženjem, pa ne pomeni, da lahko predlagatelja zahtevata vrnitev sodne takse. Kaj takšnega bi bilo mogoče le, če bi to ZST-1 predvidel.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno izračunalo stroške postopka, ki jih je dolžan tožnik povrniti toženi stranki, je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in prisojeni znesek stroškov postopka znižalo. Hkrati je tožniku glede na uspeh v pritožbenem postopku priznalo pravico do povračila pritožbenih stroškov.
povračilo stroškov - stroški prevoza na delo in z dela - sodno varstvo - arbitražni dogovor - zavrženje tožbe
Ker je v konkretnem primeru tožnica vložila tožbo za plačilo zahtevane razlike stroškov prevoza na delo in z dela, ne da bi sprožila arbitražni postopek pri svojem delodajalcu, kot je bilo določeno s pogodbo o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v sporu zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavrglo tožbo.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, v skladu s katerim pri določitvi preživnine ni upoštevalo otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica. Navedeno stališče sicer odstopa od dosedanje večinske sodne prakse (Vrhovno sodišče o tem vprašanju izrecno še ni zavzelo stališča), vendar pa je odstop utemeljen zaradi uveljavitve ustavne zasnovanosti varstva otrok, družine in starševstva.
stvarna pristojnost - odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi
Za spor v zvezi z odpravnino, ki je določena v individualni pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je direktor z družbo v delovnem razmerju, je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - starejši delavec
Četudi je tožena stranka v sklepu o zmanjšanju števila zaposlenih (zaradi neugodne poslovne situacije) navedla, da bo podala odpoved dvajsetim delavcem (kar je večje število delavcev), ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev, saj svojega sklepa ni realizirala, ampak je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga samo trem delavcem.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - dejansko delo - diskriminacija
Ne glede na to, da je v listini „zahtevek za izdajo uniforme“ naveden naziv delovnega mesta, organizacijska enota in da je tožnik pri toženi stranki zaposlen za nedoločen čas, te listine ni mogoče šteti za (pisno) pogodbo o zaposlitvi.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - strah - duševne bolečine - skaženost - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - trditvena podlaga
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je (zaradi pomanjkljive trditvene podlage) zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni pravilna, saj je tožeča stranka v tožbi podala trditveno podlago (navedla je omejitve, ki jih trpi, in posledice na duševnem področju).