plačilo takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju
Ker v konkretnem primeru tožnica kljub pozivu sodišča prve stopnje zahtevanih listin (izjave o premoženjskem stanju podane na predpisanem obrazcu) ni predložila, je le-to njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks upravičeno zavrglo.
plačilo sodne takse za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – družbenik – sodni register – navedbe stranke v postopku
Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnost preveri in v ta namen pridobi ustrezne podatke iz uradnih evidenc in registrov. Če pridobljene podatke upošteva pri odločitvi, mora prosilcu pred odločitvijo dati možnost, da se do njih opredeli.
regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Predlog začasne odredbe, ki tožencu nalaga, naj tožnici pošlje ključ, ki odpira ključavnico vhodnih vrat spornega stanovanja, je po vsebini enak tožbenemu zahtevku, s katerim tožnica terja od toženca izročitev ključa istega stanovanja. Tožnica bi torej z začasno odredbo dejansko že dosegla sodno varstvo, ki ga uveljavlja v pravdi. Takšna začasna odredba dopustna le izjemoma, kadar je treba na tak način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Poleg tega pogoja pa bi morala tožnica verjetno izkazati še, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženca mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Krivdni razlogi za odpoved stanovanjske najemne pogodbo so našteti v 1. odstavku 103. člena SZ-1. Za odpoved zadošča, da je podan en sam razlog. Pred odpovedjo mora biti najemnik opomnjen, odpoved je sodna.
V 1. odstavku 104. člena SZ-1 je določen opravičbeni razlog, zaradi katerega najemniku ni mogoče odpovedati najemne pogodbe kljub temu, da ne plačuje najemnine. Če je najemnik v zaporu, je to okoliščina, na katero je lahko vplivala, in izključuje uporabo 104. člena SZ-1.
Ugotoviti je, da tožnik ni ravnal po sklepu sodišča, s katerim ga je sodišče pozvalo na dopolnitev tožbe v smislu predložitve še enega izvoda prilog, je pritožba tožnika neutemeljena.
Ker je obdolženec pritožbo zoper sodbo vložil prepozno in je tako sodba o obdolžilnem predlogu postala pravnomočna 16.2.2012, sklepa, s katerim je bil zavrnjen obdolženčev predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in ga je sodišče prve stopnje izdalo 1.3.2012, ni mogoče izpodbijati s samostojno pritožbo, zato je obdolženčeva pritožba zoper sklep z dne 1.3.2012 (kljub napačnemu pravnemu pouku prvostopenjskega sodišča) nedovoljena.
zavrženje tožbe – vrnitev takse – pravica do vrnitve takse – postopek vrnitve takse
Predlagatelja sta vložila svojo vlogo v postopkih, v katerih sta morala plačati sodno takso. S tem sta si omogočila obravnavanje njunih vlog. Prvostopenjsko sodišče je tej svoji dolžnosti zadostilo. Sodna dejanja v smislu 36. člena ZST-1 so bila opravljena.
Sama okoliščina, da sta se oba postopka končala z zavrženjem, pa ne pomeni, da lahko predlagatelja zahtevata vrnitev sodne takse. Kaj takšnega bi bilo mogoče le, če bi to ZST-1 predvidel.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je tožniku nastala v posledici zloma distalnega dela koželjnice z izpahom zapestja, zloma čolnička v levem zapestju, pretrganja tetive iztegovalke palca leve roke ter udarnine radialnega živca v levem zapestju.
ZDR člen 129. Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije člen 51.
dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - pogodba o zaposlitvi - razlaga pogodb - ustni dogovor - dokazno breme
Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanega dodatka za delovno dobo je utemeljen, saj v pogodbi o zaposlitvi tožnice ni bilo določeno, da je dodatek že zajet v njeni osnovni plači, niti ni tožena stranka dokazala, da je bil takšen usten dogovor, ki ga je sklenila s tožnico.
OZ člen 39, 50, 50/1, 280, 280/1, 569, 569/1, 570.
posojilna pogodba – pogodba o dolgoročnem posojilu – causa pogodbe – poroštvena pogodba – navidezna pogodba
Bistvena vsebina posojilne pogodbe, količina denarja in obveznost plačila je bila določena. „Pogodba o dolgoročnem posojilu“ je bila torej po svoji vsebini posojilna pogodba.
Pojem navidezne pogodbe sicer v 1. odstavku 50. člena OZ ni določen. Literatura navidezno pogodbo opredeljuje kot takšno, glede katere vlada soglasje strank, da naj bi zanju ne veljala.
negatorna tožba – priposestvovanje – ugovor res iudicata – določenost tožbenega zahtevka – dobroverna posest
Vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravico. Za utemeljenost takšne tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja.
Za obstoj dobroverne posesti mora biti poleg dejanske oblasti nad stvarjo podana tudi posestnikova zavest o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik lahko v zmoti glede tega, komu dejansko pripada nepremičnina. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti njegova zmota tudi opravičljiva.
OZ člen 179, 199, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 2, 2/2, 155, 155/1, 154, 154/1, 165, 165/1, 165/3, 212, 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 358, 358-5. ZVCP člen 19, 19-21, 28, 28/2, 44, 44/1, 73, 73/3, 83, 83/2, 83/3.
objektivna odgovornost lastnika nevarne stvari – avtomobil – ekskulpacija – višina soprispevka oškodovanke – kolesarka brez čelade – višina odškodnine
Toženec je kot voznik avtomobila in imetnik nevarne stvari, od katere izvira povečana škodna nevarnost za okolico, zavezan k posebni skrbnosti pri udeležbi v prometu. To velja tembolj v prometnih situacijah, ko se na cesti srečuje z otroci kot posebej občutljivo in ranljivo skupino prometnih udeležencev – drugi odstavek 2. člena ZVCP. Pri tožencu sta v obravnavanem primeru, poleg objektivne odškodninske odgovornosti, bili nedvoumno ugotovljeni tudi izrazita neskrbnost in ravnanje v nasprotju s temeljnimi predpisi ZVCP (prekoračitev dovoljene hitrosti in dodatna neprilagoditev hitrosti prehodu za pešce – drugi odstavek 28. člena in prvi odstavek 44. člena ZVCP), ki bi jih toženec kot voznik začetnik prav gotovo moral spoštovati.
Sklep, s katerim sodišče popravi dediča, ker ugotovi, da je dedič, ki je naveden v pravnomočnem sklepu o dedovanju umrl, po svoji naravi ni popravni sklep.
ZTLR člen 28, 30. SPZ člen 43, 43/2, 45, 45/2, 45/4.
priposestvovanje – negativno dejstvo – indic – vštevanje posesti pravnih prednikov – priposestvovalna doba – vštevanje posesti prednika v priposestvovalno dobo – dobra vera – dobroverni lastniški posestnik – zakoniti posestnik – denacionalizacijski postopek
Pravilo o vštevanju posesti prednika v priposestvovalno dobo velja samo za tiste posestne prednike, ki so stvar imeli v posesti kot dobroverni lastniški (prej zakoniti) posestniki.
Čim posestnik izve za kakšno okoliščino, ki pri njem vzbudi dvom o tem, ali je res lastnik stvari, se priposestvovanje prekine.
ZJU člen 120. ZGO-1 člen 204. ZUN člen 71, 78, 144.
javni uslužbenec - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - napredovanje - aneks k pogodbi o zaposlitvi
Tožnica - urbanistična inšpektorica - je nadaljevala z delom kot gradbena inšpektorica. Glede na to, da ji je bil (ne glede na smer njene izobrazbe, ki je bila ustrezna za urbanistično, ne pa gradbeno inšpektorico) priznan status gradbenega inšpektorja z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz statusa gradbenega inšpektorja, veljajo zanjo splošna določila glede uvrstitve v plačni razred in glede napredovanja.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. ZPP člen 115, 115/2, 214, 286b, 321, 321/2, 321/3, 323, 323/1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera – pravni naslov - zavrnitev dokazov – opravičena odsotnost iz naroka – razglasitev sodbe – izdaja sodbe
Posestnik, ki misli, da je lastnik stvari, ne ve pa, na kateri podlagi (pravni posel, dedovanje) naj bi lastninsko pravico pridobil, ima razlog za dvom o tem, ali je res lastnik stvari. Takšen posestnik ne more biti dobroverni posestnik.
ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6. ZPP člen 163, 163/4.
predhodna odredba – vrste predhodnih odredb
260. člen ZIZ taksativno določa, kakšno predhodno odredbo lahko sodišče odredi in med njimi je v zvezi z nepremičnino dolžnika izrecno omenjena (zgolj) predznamba zastavne pravice. Predhodne odredbe z vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve zakon ne pozna in njene izdaje ne predvideva.
ZTLR člen 24, 25, 26. SZ-1 člen 10. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. OZ člen 336. ZOR člen 361.
vlaganje v tujo nepremičnino – pridobitev lastninske pravice – soglasje za pridobitev lastninske pravice z vlaganji – nova stvar – sprememba identitete nepremičnine – neupravičena obogatitev – povrnitev vrednosti vlaganj
Po sodni praksi Vrhovnega sodišča gre za novo stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu le, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe (npr. če je hlev prezidan v stanovanjski prostor, če iz senika nastane počitniška hišica).
Do prehoda koristi zaradi vlaganj in posledičnega nastanka (dospelosti) terjatve iz naslova neupravičene obogatitve pride šele takrat, ko graditelj (vlagatelj) izgubi posest nad stvarjo (oziroma njenim delom) in jo pridobi lastnik.