zamudna sodba - plača - davki - prispevki - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se ob presoji zamudne sodbe ne upošteva. Ker tožena stranka v pritožbi dejansko uveljavlja le ta pritožbeni razlog, ki ni dopusten, je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.
ZTLR člen 24, 25, 26. SZ-1 člen 10. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. OZ člen 336. ZOR člen 361.
vlaganje v tujo nepremičnino – pridobitev lastninske pravice – soglasje za pridobitev lastninske pravice z vlaganji – nova stvar – sprememba identitete nepremičnine – neupravičena obogatitev – povrnitev vrednosti vlaganj
Po sodni praksi Vrhovnega sodišča gre za novo stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu le, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe (npr. če je hlev prezidan v stanovanjski prostor, če iz senika nastane počitniška hišica).
Do prehoda koristi zaradi vlaganj in posledičnega nastanka (dospelosti) terjatve iz naslova neupravičene obogatitve pride šele takrat, ko graditelj (vlagatelj) izgubi posest nad stvarjo (oziroma njenim delom) in jo pridobi lastnik.
Sodišče prve stopnje je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in bo ocenilo, ali so bila njegova navodila glede izdelave izvedenskega mnenja upoštevana.
Če dopolnitev mnenja obsega le tisto, kar bi moralo že osnovno mnenje, potem izvedencu za dopolnitev ne pripada dodatna nagrada.
Sklep, s katerim zapuščinsko sodišče v že pravnomočnem sklepu o dedovanju spremeni obseg zapuščine (namesto, da spada v zapuščino polovica stanovanja, navede, da spadajo 3/8 stanovanja), po svoji naravi ni popravni sklep.
odgovornost imetnika živali – pes – vzročna zveza – predvidljivost škodljive posledice – prispevek oškodovanca – policist kot oškodovanec – vmesna sodba
Povsem normalna in s tem predvidljiva posledica ravnanja psa brez ustreznega varstva in nadzorstva v mestu (njenem centru) je, da lahko nastane škoda bodisi v prometu, škoda kot posledica dejstva, da se ljudje psa ustrašijo, pa tudi škoda pri preprečitvi takega ravnanja psu.
Ker je tožena stranka sklenitev sporazuma dokazovala s podpisom tožeče stranke, bi tožeča stranka s svojo trditvijo, da sporazuma ni sklenila, lahko uspela le z dokazano trditvijo, da je njen podpis ponarejen. Dokazno breme za to je bilo torej na tožeči stranki in ne na toženi stranki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - akt o sistemizaciji - obvestilo o nameravani odpovedi
Dejstvo, da delavec prejme obvestilo o nameravani odpovedi isti dan kot odpoved, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Zemljiškoknjižno sodišče ne more ugotavljati ničnosti v vseh primerih, za katere je v materialnem pravu taka sankcija sicer predpisana. Upošteva lahko le tiste ničnostne razloge, ki izhajajo neposredno iz zakona.
nadomestilo plače - začasna zadržanost od dela - invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Za obdobje, ko je bil tožnik odsoten z dela nad 30 dni, je bila tožena stranka (njegov delodajalec) le izplačevalec nadomestila plače, nadomestilo plače je izplačevala v breme zavoda. Ker ji je zavod refundiral nadomestilo plače le za 6 ur dnevno (pri tožniku je bila v presežku ugotovljena invalidnost, le da ni prejemal delne invalidske pokojnine, ker ni pričel z delom s krajšim delovnim časom), je tožniku upravičen do nadomestila plače le v tem obsegu. Ne nazadnje je bilo v pravnomočno zaključenem socialnem sporu odločeno, da ima tožnik (zavarovanec) pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja le za 6 ur dnevno, sodišče pa je na takšno pravnomočno odločitev vezano.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - starejši delavec
Četudi je tožena stranka v sklepu o zmanjšanju števila zaposlenih (zaradi neugodne poslovne situacije) navedla, da bo podala odpoved dvajsetim delavcem (kar je večje število delavcev), ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev, saj svojega sklepa ni realizirala, ampak je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga samo trem delavcem.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - dejansko delo - diskriminacija
Ne glede na to, da je v listini „zahtevek za izdajo uniforme“ naveden naziv delovnega mesta, organizacijska enota in da je tožnik pri toženi stranki zaposlen za nedoločen čas, te listine ni mogoče šteti za (pisno) pogodbo o zaposlitvi.
zastaranje terjatve – zvišanje tožbenega zahtevka po poteku zastaralnega roka
Ker je bil tožnik že pred vložitvijo tožbe seznanjen s tem, da gre pri njem za popolno okvaro aksilarnega živca, torej za njegovo paralizo, da je torej njegova invalidnost 15 %, vtoževal pa je le 10 % invalidnost in je zahtevek zvišal šele po poteku triletnega subjektivnega roka, je zahtevek v višini 5 % invalidnosti zastaral.
sredstva rezervnega sklada – rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika – pogodba o upravljanju upravniških storitev – odločanje etažnih lastnikov
53. člen SZ-1 določa zgolj, da je pogodba o opravljanju upravniških storitev sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika, ne predpisuje pa, kot pogoja za veljavno sklenitev pogodbe, roka, v katerem je treba pogodbo podpisati, niti ne določa, da je potrebno navesti poleg podpisa posameznega etažnega lastnika tudi datum tega podpisa.
ZIZ člen 64, 64/5, 65, 65/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49.
ugovor tretjega – izvršba na nepremičnine – pričakovalna pravica – vpis v zemljiško knjigo – verjetnost pravice tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pravica, ki preprečuje izvršbo – učinek prenosa lastninske pravice
Tretji je z verjetnostjo izkazal obstoj svoje pravice, ki preprečuje izvršbo na solastnem deležu sporne nepremičnine, da je ob zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke na sporni nepremičnini v upnikovo korist na nepremičnini že imel lastninsko pravico v pričakovanju, to pa je pravica, ki preprečuje izvršbo. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Prenos lastninske pravice na nepremičnini v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem začne učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe), pri čemer se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
povračilo stroškov - stroški prevoza na delo in z dela - sodno varstvo - arbitražni dogovor - zavrženje tožbe
Ker je v konkretnem primeru tožnica vložila tožbo za plačilo zahtevane razlike stroškov prevoza na delo in z dela, ne da bi sprožila arbitražni postopek pri svojem delodajalcu, kot je bilo določeno s pogodbo o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v sporu zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavrglo tožbo.
Sodišče prve stopnje je na podlagi najemne pogodbe, dveh opominov ter na podlagi podpisane povratnice s strani tožene stranke ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti iz najemne pogodbe ni poravnavala in na podlagi navedenega zaključilo, da je v celoti podan odpovedni razlog pod 4. točko 1. odst. 103. člena SZ-1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zvin vratne hrbtenice – nateg mišic vratu
Dosojene odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem za oškodovance, ki so utrpeli lažje telesne poškodbe (nateg mišic vratu in prsnega dela hrbtenice ter udarec v desno koleno; zvin vratne hrbtenice; nateg mišic vratu) v višini 1,5 in 1,7 povprečne plače v času sojenja so primerne. Pregled sodne prakse pokaže, da so oškodovanci za podobne poškodbe prejemali do leta 2008 odškodnine v višini treh do štirih povprečnih plač v času sojenja, po tem letu pa so se odškodnine znižale in so se za podobne primere prisojale odškodnine med dvema in tremi povprečnimi plačami. Dosojena odškodnina je tako na najnižji spodnji meji, kar ne terja korekcije višine s strani pritožbenega sodišča.
obročno plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – kreditna obveznost – obveznost obročnega plačila sodne takse v drugih postopkih
Obveznost obročnega plačila sodne takse v drugih postopkih in kreditna obveznost prosilca se pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca za oprostitev plačila sodnih taks oziroma obročno odplačevanje ne upoštevajo.
ZDR člen 13, 110, 112, 112/2, 126, 131. OZ člen 92, 93.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - ničnost - plača - regres za letni dopust
Tožena stranka bi morala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavke upoštevati in tožnici na tej podlagi zaključiti delovno razmerje. Četudi je menila, da odpoved ni bila zakonita, tožnici naknadno, ko ji je delovno razmerje že prenehalo, ni mogla podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca je nična in nima pravnih učinkov.
ZDR člen 44, 88, 88/1, 88/1-1, 113, 184. OZ člen 131. ZEPDSV člen 6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - svet zavoda - poseg v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda
Pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku v času, ko je bil predstavnik delavcev v svetu zavoda, ni zakonita, ker tožena stranka pred odpovedjo ni pridobila soglasja sveta zavoda.
Direktorica tožene stranke je nedopustno ravnala, ker je podatke o tožnikovi izobrazbi nepooblaščeno posredovala tretjim osebam v nasprotju z namenom, za katerega so bili zbrani v okviru evidence zaposlenih. To ravnanje se je odrazilo v tožnikovi duševni sferi (tožnik je postal napet, tesnoben, razdražljiv, depresivno razpoložen in pesimističen), zaradi česar je upravičen do odškodnine za nematerialno škodo v višini 2.000,00 EUR.