odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je tožniku nastala v posledici zloma distalnega dela koželjnice z izpahom zapestja, zloma čolnička v levem zapestju, pretrganja tetive iztegovalke palca leve roke ter udarnine radialnega živca v levem zapestju.
Sklep, s katerim zapuščinsko sodišče v že pravnomočnem sklepu o dedovanju spremeni obseg zapuščine (namesto, da spada v zapuščino polovica stanovanja, navede, da spadajo 3/8 stanovanja), po svoji naravi ni popravni sklep.
odgovornost imetnika živali – pes – vzročna zveza – predvidljivost škodljive posledice – prispevek oškodovanca – policist kot oškodovanec – vmesna sodba
Povsem normalna in s tem predvidljiva posledica ravnanja psa brez ustreznega varstva in nadzorstva v mestu (njenem centru) je, da lahko nastane škoda bodisi v prometu, škoda kot posledica dejstva, da se ljudje psa ustrašijo, pa tudi škoda pri preprečitvi takega ravnanja psu.
ZJU člen 120. ZGO-1 člen 204. ZUN člen 71, 78, 144.
javni uslužbenec - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - napredovanje - aneks k pogodbi o zaposlitvi
Tožnica - urbanistična inšpektorica - je nadaljevala z delom kot gradbena inšpektorica. Glede na to, da ji je bil (ne glede na smer njene izobrazbe, ki je bila ustrezna za urbanistično, ne pa gradbeno inšpektorico) priznan status gradbenega inšpektorja z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz statusa gradbenega inšpektorja, veljajo zanjo splošna določila glede uvrstitve v plačni razred in glede napredovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je s tem, ko je odtujil delovni material tožene stranke, toženo stranko oškodoval in do te mere zlorabil njeno zaupanje, da z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Pogodbene obresti so stranska terjatev, ki po 344. členu OZ zastarajo takrat, ko zastara glavna terjatev. Zamudne obresti pa so po svoji naravi stranske in občasne terjatve, zato dospevajo dnevno, torej za vsak dan zamude posebej. Pri tem se pravilo o triletnem zastaralnem roku za zamudne obresti iz prvega odstavka 347. člena OZ uporabi samo takrat, ko ob vložitvi zahtevka za plačilo zamudnih obresti še ni potekel zastaralni rok za glavno terjatev.
Terjatev za vrnitev posojila zastara v splošnem zastaralnem roku, ki znaša pet let.
Pripoznava dolga ni vezana na nobeno obličnost, zato lahko dolžnik pripozna dolg na različne načine. Zadošča, da dolžnikovo dejanje ali izjava na jasen način izraža njegovo voljo, da priznava dejstva, iz katerih izhaja konkretno pravno razmerje z upnikom tako, da lahko upnik na tej podlagi razumno sklepa, da dolžnik soglaša z obstojem dolga.
ZDR člen 129. Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije člen 51.
dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - pogodba o zaposlitvi - razlaga pogodb - ustni dogovor - dokazno breme
Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanega dodatka za delovno dobo je utemeljen, saj v pogodbi o zaposlitvi tožnice ni bilo določeno, da je dodatek že zajet v njeni osnovni plači, niti ni tožena stranka dokazala, da je bil takšen usten dogovor, ki ga je sklenila s tožnico.
stvarna pristojnost - odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi
Za spor v zvezi z odpravnino, ki je določena v individualni pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je direktor z družbo v delovnem razmerju, je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
SPZ člen 9, 44, 44/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
služnostna pravica – priposestvovanje – pridobitev neobremenjene lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – domneva dobre vere- vidnost izvrševanja služnosti – raziskovalna dolžnost
Pravilno je sodišče prve stopnje uporabilo določilo drugega odstavka 44. člena SPZ, v skladu s katerim pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.
solastnina – delitev solastnine – izločitveni zahtevek iz predmeta delitve
Navedbe nasprotnega udeleženca (ob nasprotovanju predlagateljev) predstavljajo spor o predmetu delitve, ki ga nepravdno sodišče ne more reševati v postopku delitve.
Za utemeljenost izpodbijanega sklepa je tako pomembno zgolj to, da nasprotni udeleženec zatrjuje, da določen del parcele, v nasprotju z zemljiškoknjižnim zapisom ne sodi v solastnino, in da bi moral biti iz nje izvzet. Četudi je to le en od njegovih predlogov za razdelitev solastnine, takšna razdelitev predpostavlja vnaprejšnjo izločitev dela nepremičnine iz solastnine, do česar pa ne more priti v nepravdnem postopku.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, v skladu s katerim pri določitvi preživnine ni upoštevalo otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica. Navedeno stališče sicer odstopa od dosedanje večinske sodne prakse (Vrhovno sodišče o tem vprašanju izrecno še ni zavzelo stališča), vendar pa je odstop utemeljen zaradi uveljavitve ustavne zasnovanosti varstva otrok, družine in starševstva.
plačilo takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju
Ker v konkretnem primeru tožnica kljub pozivu sodišča prve stopnje zahtevanih listin (izjave o premoženjskem stanju podane na predpisanem obrazcu) ni predložila, je le-to njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks upravičeno zavrglo.
Sodišče prve stopnje je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in bo ocenilo, ali so bila njegova navodila glede izdelave izvedenskega mnenja upoštevana.
Če dopolnitev mnenja obsega le tisto, kar bi moralo že osnovno mnenje, potem izvedencu za dopolnitev ne pripada dodatna nagrada.
zavrženje tožbe – vrnitev takse – pravica do vrnitve takse – postopek vrnitve takse
Predlagatelja sta vložila svojo vlogo v postopkih, v katerih sta morala plačati sodno takso. S tem sta si omogočila obravnavanje njunih vlog. Prvostopenjsko sodišče je tej svoji dolžnosti zadostilo. Sodna dejanja v smislu 36. člena ZST-1 so bila opravljena.
Sama okoliščina, da sta se oba postopka končala z zavrženjem, pa ne pomeni, da lahko predlagatelja zahtevata vrnitev sodne takse. Kaj takšnega bi bilo mogoče le, če bi to ZST-1 predvidel.
ZTuj-1 člen 25, 47, 47/2, 47/2-2, 98, 98/1, 98/1-3. ZZDT-1 člen 32, 34, 35.
nezakonito prebivanje – vstopni naslov – bivanje v nasprotju z vstopnim naslovom
Pojem prebivanja v smislu ZTuj-1 je potrebno razlagati kot čas zadrževanja tujca na ozemlju Republike Slovenije po vstopu na njeno ozemlje, ki traja od prihoda do odhoda oziroma izstopa z državnega ozemlja Republike Slovenije, ne glede na to, ali takšno bivanje traja le nekaj ur ali več dni zaporedoma.
Za ugotovitev prekrška bivanja v Republiki Sloveniji v nasprotju z vstopnim naslovom mora biti iz opisa dejanskega stanja razvidno, na podlagi kakšnega vstopnega naslova je storilec vstopil na ozemlje Republike Slovenije konkretnega dne, kaj je nato med bivanjem na ozemlju Republike Slovenije dejansko počel in ali je imel za namen bivanja, kot ga je dejansko izvrševal v času bivanja na ozemlju Republike Slovenije, ustrezno dovoljenje.
ZAVAROVANJE TERJATEV - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055515
ZIZ člen 38, 55, 64, 64/3, 65, 65/2, 65/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 154.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini - lastništvo nepremičnine – ugovor tretjega – skupno premoženje zakoncev – trditveno in dokazno breme – premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze – stopnja izkazanosti – verjetnost – pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – stroški odgovora na ugovor tretje
Ugovorni razlogi dolžnika, da je polovica nepremičnine, na kateri upnik predlaga ustanovitev zastavne pravice, last tretje, lahko ugovarja le tisti, čigar sredstva so, oziroma tretja oseba in ne dolžnik.
Dejanska podlaga ugovora so trditve o pridobitvi skupne lastnine v premoženjski skupnosti zakoncev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. S temi navedbami je tretja najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala, da ima na ½ teh nepremičnin lastninsko pravico pridobljeno na originaren način, ki lahko preprečuje izvršbo.
regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Predlog začasne odredbe, ki tožencu nalaga, naj tožnici pošlje ključ, ki odpira ključavnico vhodnih vrat spornega stanovanja, je po vsebini enak tožbenemu zahtevku, s katerim tožnica terja od toženca izročitev ključa istega stanovanja. Tožnica bi torej z začasno odredbo dejansko že dosegla sodno varstvo, ki ga uveljavlja v pravdi. Takšna začasna odredba dopustna le izjemoma, kadar je treba na tak način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Poleg tega pogoja pa bi morala tožnica verjetno izkazati še, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženca mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - starejši delavec
Četudi je tožena stranka v sklepu o zmanjšanju števila zaposlenih (zaradi neugodne poslovne situacije) navedla, da bo podala odpoved dvajsetim delavcem (kar je večje število delavcev), ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev, saj svojega sklepa ni realizirala, ampak je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga samo trem delavcem.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - dejansko delo - diskriminacija
Ne glede na to, da je v listini „zahtevek za izdajo uniforme“ naveden naziv delovnega mesta, organizacijska enota in da je tožnik pri toženi stranki zaposlen za nedoločen čas, te listine ni mogoče šteti za (pisno) pogodbo o zaposlitvi.
ZIZ člen 64, 64/5, 65, 65/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49.
ugovor tretjega – izvršba na nepremičnine – pričakovalna pravica – vpis v zemljiško knjigo – verjetnost pravice tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pravica, ki preprečuje izvršbo – učinek prenosa lastninske pravice
Tretji je z verjetnostjo izkazal obstoj svoje pravice, ki preprečuje izvršbo na solastnem deležu sporne nepremičnine, da je ob zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke na sporni nepremičnini v upnikovo korist na nepremičnini že imel lastninsko pravico v pričakovanju, to pa je pravica, ki preprečuje izvršbo. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Prenos lastninske pravice na nepremičnini v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem začne učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe), pri čemer se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.