Pojem udeleženca po drugem odstavku 80. člena ZPPSL je odločilen za presojo, kdo je titular odškodninskega zahtevka v primeru škode, ki jo s svojim delom povzroči stečajni upravitelj. Nedvomno ZPPSL kot specialni predpis, ki ureja odškodninsko odgovornost stečajnih upraviteljev, kot oškodovanca šteje le (vsakega) udeleženca v stečajnem postopku.
Z začetkom stečajnega postopka stečajni dolžnik, ki je bil do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka stranka postopka v procesnem smislu, ta status izgubi in stranke stečajnega postopka so poslej le upniki, ki so ta status pridobili, če so ga pravočasno uveljavljali (s prijavo terjatve v stečajnem postopku). Stečajni postopek pa vodijo organi stečajnega postopka, ki so stečajni senat, stečajni upravitelj in upniški odbor (72. člen ZPPSL). Stečajni upravitelj je tako organ stečajnega postopka oziroma procesni organ sodišča in tako ni stranka postopka.
zamudna sodba - plača - davki - prispevki - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se ob presoji zamudne sodbe ne upošteva. Ker tožena stranka v pritožbi dejansko uveljavlja le ta pritožbeni razlog, ki ni dopusten, je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.
ZTuj-1 člen 25, 47, 47/2, 47/2-2, 98, 98/1, 98/1-3. ZZDT-1 člen 32, 34, 35.
nezakonito prebivanje – vstopni naslov – bivanje v nasprotju z vstopnim naslovom
Pojem prebivanja v smislu ZTuj-1 je potrebno razlagati kot čas zadrževanja tujca na ozemlju Republike Slovenije po vstopu na njeno ozemlje, ki traja od prihoda do odhoda oziroma izstopa z državnega ozemlja Republike Slovenije, ne glede na to, ali takšno bivanje traja le nekaj ur ali več dni zaporedoma.
Za ugotovitev prekrška bivanja v Republiki Sloveniji v nasprotju z vstopnim naslovom mora biti iz opisa dejanskega stanja razvidno, na podlagi kakšnega vstopnega naslova je storilec vstopil na ozemlje Republike Slovenije konkretnega dne, kaj je nato med bivanjem na ozemlju Republike Slovenije dejansko počel in ali je imel za namen bivanja, kot ga je dejansko izvrševal v času bivanja na ozemlju Republike Slovenije, ustrezno dovoljenje.
Zemljiškoknjižno sodišče ne more ugotavljati ničnosti v vseh primerih, za katere je v materialnem pravu taka sankcija sicer predpisana. Upošteva lahko le tiste ničnostne razloge, ki izhajajo neposredno iz zakona.
nadomestilo plače - začasna zadržanost od dela - invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Za obdobje, ko je bil tožnik odsoten z dela nad 30 dni, je bila tožena stranka (njegov delodajalec) le izplačevalec nadomestila plače, nadomestilo plače je izplačevala v breme zavoda. Ker ji je zavod refundiral nadomestilo plače le za 6 ur dnevno (pri tožniku je bila v presežku ugotovljena invalidnost, le da ni prejemal delne invalidske pokojnine, ker ni pričel z delom s krajšim delovnim časom), je tožniku upravičen do nadomestila plače le v tem obsegu. Ne nazadnje je bilo v pravnomočno zaključenem socialnem sporu odločeno, da ima tožnik (zavarovanec) pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja le za 6 ur dnevno, sodišče pa je na takšno pravnomočno odločitev vezano.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev – pogoji za začasno odredbo
Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Nadalje mora upnik za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: (1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, (2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali (3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
V zvezi z drugim ponujenim zavarovanjem terjatve mora dolžnik izkazati, da razpolaga s premoženjem, ki predstavlja ustrezno zavarovanje vtoževane terjatve.
ZDR člen 34, 136, 165, 172. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 32.
izobraževanje - študijski dopust - odškodnina za neizkoriščen dopust - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - nadurno delo
Tudi študijski dopust se, razen dopusta na dan, ko delavec prvič opravlja izpit, in če v kolektivni pogodbi ali pogodbi o izobraževanju ni drugače določeno in v konkretnem primeru ni bilo, izrablja upoštevajoč potrebe delovnega procesa.
ZPP člen 205, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 20, 301, 301/2.
nadaljevanje postopka – pravne posledice stečaja – poziv stečajnemu upravitelju – pojem terjatve
Pravila 301. člena ZFPPIPP ter 208. člena ZPP se ne izključujejo, marveč ob ustrezni razlagi sobivajo. V primeru, ko se pravdni postopek nanaša na ugotovitev lastninske pravice, se ta v primeru stečaja ene izmed strank nadaljuje po pravilu iz prvega odstavka 208. člena ZFPPIPP in to ne oziraje se na določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP.
zastaranje terjatve – zvišanje tožbenega zahtevka po poteku zastaralnega roka
Ker je bil tožnik že pred vložitvijo tožbe seznanjen s tem, da gre pri njem za popolno okvaro aksilarnega živca, torej za njegovo paralizo, da je torej njegova invalidnost 15 %, vtoževal pa je le 10 % invalidnost in je zahtevek zvišal šele po poteku triletnega subjektivnega roka, je zahtevek v višini 5 % invalidnosti zastaral.
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – upravna stvar - odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Tožeča stranka je od toženca uveljavljala plačilo opravljenih storitev na podlagi izstavljenih računov, kar pomeni, da gre za premoženjskopravni zahtevek, za katera so (glede na konkretno vrednost spornega predmeta) v skladu s 30. členom ZPP pristojna odločati okrajna sodišča.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – krivdna odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti – padec na mokrih in splozkih tleh – višina odškodnine – tuja pomoč
Ker je splošno znano, da zaradi mokrih in spolzkih tal, na katera mimoidoči ni opozorjen, lahko pride do padca in posledično do nastanka škode, bi bila toženka dolžna poskrbeti, bodisi sama ali preko svojega izvajalca, za namestitev ustrezne opozorilne table.
Odškodninska odgovornost je odgovornost, ki temelji na zakonu in je zato s pogodbo ni mogoče prenesti na drugega, razen, če je takšna možnost zakonsko predvidena. Čeprav je med toženko in čistilnim servisom obstajal dogovor o varnostnih ukrepih, in ga je izvajalec kršil, s tem toženka nanj ni mogla prenesti odškodninske odgovornosti v razmerju do tretjih.
Oškodovanec je upravičen do povračila škode tudi v primeru, ko mu je pomoč zagotavljal družinski član. Pri tem ni pomembno, ali je oškodovanec pomoč dolžan plačati, ampak zgolj to, da oseba, ki je pomoč nudila, to ni bila dolžna.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zvin vratne hrbtenice – nateg mišic vratu
Dosojene odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem za oškodovance, ki so utrpeli lažje telesne poškodbe (nateg mišic vratu in prsnega dela hrbtenice ter udarec v desno koleno; zvin vratne hrbtenice; nateg mišic vratu) v višini 1,5 in 1,7 povprečne plače v času sojenja so primerne. Pregled sodne prakse pokaže, da so oškodovanci za podobne poškodbe prejemali do leta 2008 odškodnine v višini treh do štirih povprečnih plač v času sojenja, po tem letu pa so se odškodnine znižale in so se za podobne primere prisojale odškodnine med dvema in tremi povprečnimi plačami. Dosojena odškodnina je tako na najnižji spodnji meji, kar ne terja korekcije višine s strani pritožbenega sodišča.
povračilo stroškov - stroški prevoza na delo in z dela - sodno varstvo - arbitražni dogovor - zavrženje tožbe
Ker je v konkretnem primeru tožnica vložila tožbo za plačilo zahtevane razlike stroškov prevoza na delo in z dela, ne da bi sprožila arbitražni postopek pri svojem delodajalcu, kot je bilo določeno s pogodbo o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v sporu zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavrglo tožbo.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, v skladu s katerim pri določitvi preživnine ni upoštevalo otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica. Navedeno stališče sicer odstopa od dosedanje večinske sodne prakse (Vrhovno sodišče o tem vprašanju izrecno še ni zavzelo stališča), vendar pa je odstop utemeljen zaradi uveljavitve ustavne zasnovanosti varstva otrok, družine in starševstva.
STVARNO PRAVO – ODZ – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067886
ZTLR člen 29. ZOR člen 73, 107. ZPN člen 5. ZVNDL člen 4. ZZD člen 204.
priposestvovanje družbene lastnine – ustni prenos pravice uporabe – realizacija pogodbe – ustni dogovor – ničnost – družbena lastnina
V primeru družbene lastnine ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Ustni dogovor o prenosu pravice uporabe med dvema fizičnima osebama je ničen in nima pravnih učinkov.
Predlagatelj vpisa lastninske pravice na podlagi določb ZLNDL, ki ni vpisan v zemljiški knjigi kot imetnik pravice uporabe, mora torej predložiti ustrezno odločbo pristojnega organa oziroma overjeno pogodbo v pisni obliki, s katero izkazuje, da je pridobil to pravico izvenknjižno.
Sodišče prve stopnje je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in bo ocenilo, ali so bila njegova navodila glede izdelave izvedenskega mnenja upoštevana.
Če dopolnitev mnenja obsega le tisto, kar bi moralo že osnovno mnenje, potem izvedencu za dopolnitev ne pripada dodatna nagrada.
Pogodbene obresti so stranska terjatev, ki po 344. členu OZ zastarajo takrat, ko zastara glavna terjatev. Zamudne obresti pa so po svoji naravi stranske in občasne terjatve, zato dospevajo dnevno, torej za vsak dan zamude posebej. Pri tem se pravilo o triletnem zastaralnem roku za zamudne obresti iz prvega odstavka 347. člena OZ uporabi samo takrat, ko ob vložitvi zahtevka za plačilo zamudnih obresti še ni potekel zastaralni rok za glavno terjatev.
Terjatev za vrnitev posojila zastara v splošnem zastaralnem roku, ki znaša pet let.
Pripoznava dolga ni vezana na nobeno obličnost, zato lahko dolžnik pripozna dolg na različne načine. Zadošča, da dolžnikovo dejanje ali izjava na jasen način izraža njegovo voljo, da priznava dejstva, iz katerih izhaja konkretno pravno razmerje z upnikom tako, da lahko upnik na tej podlagi razumno sklepa, da dolžnik soglaša z obstojem dolga.
sredstva rezervnega sklada – rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika – pogodba o upravljanju upravniških storitev – odločanje etažnih lastnikov
53. člen SZ-1 določa zgolj, da je pogodba o opravljanju upravniških storitev sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika, ne predpisuje pa, kot pogoja za veljavno sklenitev pogodbe, roka, v katerem je treba pogodbo podpisati, niti ne določa, da je potrebno navesti poleg podpisa posameznega etažnega lastnika tudi datum tega podpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068715
ZPP člen 7, 212, 243, 254, 254/3. OZ člen 960, 960/1.
premoženjsko zavarovanje – podzavarovanje – trditveno in dokazno breme – dokazovanje z izvedencem – toča
Sodišče bi moralo upoštevati podzavarovanje, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, ne glede na to, da gre za dokazno breme toženke, izvedenca pa je predlagal tožnik.
Pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ne pomeni, da sodišče ne sme upoštevati dejstva, ki je stranki v škodo, če tega dejstva sama ni bila dolžna dokazovati.
ZIZ člen 64, 64/5, 65, 65/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49.
ugovor tretjega – izvršba na nepremičnine – pričakovalna pravica – vpis v zemljiško knjigo – verjetnost pravice tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pravica, ki preprečuje izvršbo – učinek prenosa lastninske pravice
Tretji je z verjetnostjo izkazal obstoj svoje pravice, ki preprečuje izvršbo na solastnem deležu sporne nepremičnine, da je ob zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke na sporni nepremičnini v upnikovo korist na nepremičnini že imel lastninsko pravico v pričakovanju, to pa je pravica, ki preprečuje izvršbo. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Prenos lastninske pravice na nepremičnini v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem začne učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe), pri čemer se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.