plačilo sodne takse za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – družbenik – sodni register – navedbe stranke v postopku
Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnost preveri in v ta namen pridobi ustrezne podatke iz uradnih evidenc in registrov. Če pridobljene podatke upošteva pri odločitvi, mora prosilcu pred odločitvijo dati možnost, da se do njih opredeli.
Sodišče prve stopnje je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in bo ocenilo, ali so bila njegova navodila glede izdelave izvedenskega mnenja upoštevana.
Če dopolnitev mnenja obsega le tisto, kar bi moralo že osnovno mnenje, potem izvedencu za dopolnitev ne pripada dodatna nagrada.
ZDR člen 13, 110, 112, 112/2, 126, 131. OZ člen 92, 93.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - ničnost - plača - regres za letni dopust
Tožena stranka bi morala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavke upoštevati in tožnici na tej podlagi zaključiti delovno razmerje. Četudi je menila, da odpoved ni bila zakonita, tožnici naknadno, ko ji je delovno razmerje že prenehalo, ni mogla podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca je nična in nima pravnih učinkov.
nadomestilo plače - začasna zadržanost od dela - invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Za obdobje, ko je bil tožnik odsoten z dela nad 30 dni, je bila tožena stranka (njegov delodajalec) le izplačevalec nadomestila plače, nadomestilo plače je izplačevala v breme zavoda. Ker ji je zavod refundiral nadomestilo plače le za 6 ur dnevno (pri tožniku je bila v presežku ugotovljena invalidnost, le da ni prejemal delne invalidske pokojnine, ker ni pričel z delom s krajšim delovnim časom), je tožniku upravičen do nadomestila plače le v tem obsegu. Ne nazadnje je bilo v pravnomočno zaključenem socialnem sporu odločeno, da ima tožnik (zavarovanec) pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja le za 6 ur dnevno, sodišče pa je na takšno pravnomočno odločitev vezano.
obročno plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – kreditna obveznost – obveznost obročnega plačila sodne takse v drugih postopkih
Obveznost obročnega plačila sodne takse v drugih postopkih in kreditna obveznost prosilca se pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca za oprostitev plačila sodnih taks oziroma obročno odplačevanje ne upoštevajo.
ZIZ člen 64, 64/5, 65, 65/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49.
ugovor tretjega – izvršba na nepremičnine – pričakovalna pravica – vpis v zemljiško knjigo – verjetnost pravice tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pravica, ki preprečuje izvršbo – učinek prenosa lastninske pravice
Tretji je z verjetnostjo izkazal obstoj svoje pravice, ki preprečuje izvršbo na solastnem deležu sporne nepremičnine, da je ob zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke na sporni nepremičnini v upnikovo korist na nepremičnini že imel lastninsko pravico v pričakovanju, to pa je pravica, ki preprečuje izvršbo. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Prenos lastninske pravice na nepremičnini v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem začne učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe), pri čemer se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
ZDR člen 129. Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije člen 51.
dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - pogodba o zaposlitvi - razlaga pogodb - ustni dogovor - dokazno breme
Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanega dodatka za delovno dobo je utemeljen, saj v pogodbi o zaposlitvi tožnice ni bilo določeno, da je dodatek že zajet v njeni osnovni plači, niti ni tožena stranka dokazala, da je bil takšen usten dogovor, ki ga je sklenila s tožnico.
OZ člen 39, 50, 50/1, 280, 280/1, 569, 569/1, 570.
posojilna pogodba – pogodba o dolgoročnem posojilu – causa pogodbe – poroštvena pogodba – navidezna pogodba
Bistvena vsebina posojilne pogodbe, količina denarja in obveznost plačila je bila določena. „Pogodba o dolgoročnem posojilu“ je bila torej po svoji vsebini posojilna pogodba.
Pojem navidezne pogodbe sicer v 1. odstavku 50. člena OZ ni določen. Literatura navidezno pogodbo opredeljuje kot takšno, glede katere vlada soglasje strank, da naj bi zanju ne veljala.
veljavnost pogodbe – razveljavitev pogodbe - dogovor o sočasni izpolnitvi
Če je dogovor o razveljavitvi pogodbe vezan na izpolnitev nasprotne obveznosti, gre za dogovor o sočasni izpolnitvi. Dokler torej nasprotna obveznost ni izpolnjena, razveljavitev pogodbe ne učinkuje ter prva pogodba v polni meri velja.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – upravičen predlagatelj
Ker ima predlagateljica (so)lastninsko pravico na nepremičninah, na katerih predlaga vzpostavitev etažne lastnine, glede na določbo 3. člena ZVEtL ni upravičena predlagateljica. Udeleženci postopka so kot solastniki vpisani na nepremičninah, ki so predmet predloga za vzpostavitev etažne lastnine, zato lahko vzpostavijo etažno lastnino na podlagi sporazuma, z enostranskim poslom ali na podlagi sodne odločbe. Upravičeni predlagatelji po ZVEtL so lahko le tisti, ki jim le ta zakon omogoča vzpostavitev etažne lastnine.
Okoliščine, da je tožnica kot preživninska upravičenka zaradi lastnega nedopustnega ravnanja (dela na črno) ostala brez denarne socialne pomoči (ki jo je prejemala že v letu, ko je bila preživnina prvič določena), ni mogoče šteti v „breme“ toženca kot preživninskega zavezanca.
Zemljiškoknjižno sodišče ne more ugotavljati ničnosti v vseh primerih, za katere je v materialnem pravu taka sankcija sicer predpisana. Upošteva lahko le tiste ničnostne razloge, ki izhajajo neposredno iz zakona.
plačilo takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju
Ker v konkretnem primeru tožnica kljub pozivu sodišča prve stopnje zahtevanih listin (izjave o premoženjskem stanju podane na predpisanem obrazcu) ni predložila, je le-to njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks upravičeno zavrglo.
negatorna tožba – priposestvovanje – ugovor res iudicata – določenost tožbenega zahtevka – dobroverna posest
Vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravico. Za utemeljenost takšne tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja.
Za obstoj dobroverne posesti mora biti poleg dejanske oblasti nad stvarjo podana tudi posestnikova zavest o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik lahko v zmoti glede tega, komu dejansko pripada nepremičnina. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti njegova zmota tudi opravičljiva.
zavrženje tožbe – vrnitev takse – pravica do vrnitve takse – postopek vrnitve takse
Predlagatelja sta vložila svojo vlogo v postopkih, v katerih sta morala plačati sodno takso. S tem sta si omogočila obravnavanje njunih vlog. Prvostopenjsko sodišče je tej svoji dolžnosti zadostilo. Sodna dejanja v smislu 36. člena ZST-1 so bila opravljena.
Sama okoliščina, da sta se oba postopka končala z zavrženjem, pa ne pomeni, da lahko predlagatelja zahtevata vrnitev sodne takse. Kaj takšnega bi bilo mogoče le, če bi to ZST-1 predvidel.
ZDR člen 42, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3. ZPP člen 181. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti člen 53.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ugotovitvena tožba - pravni interes - jubilejna nagrada - plača - znižanje plače
Tožena stranka neutemeljeno navaja, češ da tožnica za tožbo z zahtevkom, da se ugotovi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (ugotovitveno tožbo), nima pravnega interesa, saj lahko takšno tožbo vloži na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR.
stvarna pristojnost - nesreča pri delu - dejansko delo
Med tožnikom in prvo toženo stranko sicer ni obstajalo delovno razmerje, je bil pa tožnik pri tej stranki dejansko vključen v organiziran delovni proces na gradbišču, delo pa je izvajal po navodilih in pod nadzorom njenih delavcev. Zato je treba spor, v katerem tožnik uveljavlja plačilo odškodnino za škodo, ki jo je pri delu utrpel, šteti kot individualni delovni spor.
ZTLR člen 28, 30. SPZ člen 43, 43/2, 45, 45/2, 45/4.
priposestvovanje – negativno dejstvo – indic – vštevanje posesti pravnih prednikov – priposestvovalna doba – vštevanje posesti prednika v priposestvovalno dobo – dobra vera – dobroverni lastniški posestnik – zakoniti posestnik – denacionalizacijski postopek
Pravilo o vštevanju posesti prednika v priposestvovalno dobo velja samo za tiste posestne prednike, ki so stvar imeli v posesti kot dobroverni lastniški (prej zakoniti) posestniki.
Čim posestnik izve za kakšno okoliščino, ki pri njem vzbudi dvom o tem, ali je res lastnik stvari, se priposestvovanje prekine.
ZDR člen 44, 88, 88/1, 88/1-1, 113, 184. OZ člen 131. ZEPDSV člen 6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - svet zavoda - poseg v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda
Pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku v času, ko je bil predstavnik delavcev v svetu zavoda, ni zakonita, ker tožena stranka pred odpovedjo ni pridobila soglasja sveta zavoda.
Direktorica tožene stranke je nedopustno ravnala, ker je podatke o tožnikovi izobrazbi nepooblaščeno posredovala tretjim osebam v nasprotju z namenom, za katerega so bili zbrani v okviru evidence zaposlenih. To ravnanje se je odrazilo v tožnikovi duševni sferi (tožnik je postal napet, tesnoben, razdražljiv, depresivno razpoložen in pesimističen), zaradi česar je upravičen do odškodnine za nematerialno škodo v višini 2.000,00 EUR.