stvarna pristojnost - nesreča pri delu - dejansko delo
Med tožnikom in prvo toženo stranko sicer ni obstajalo delovno razmerje, je bil pa tožnik pri tej stranki dejansko vključen v organiziran delovni proces na gradbišču, delo pa je izvajal po navodilih in pod nadzorom njenih delavcev. Zato je treba spor, v katerem tožnik uveljavlja plačilo odškodnino za škodo, ki jo je pri delu utrpel, šteti kot individualni delovni spor.
URS člen 158. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 329, 329/3.
prekinitev postopka zaradi izbrisa družbe – nadaljevanje postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka s pravnim naslednikom izbrisane družbe – vezanost sodišča na sklepe
Sklep o prekinitvi postopka s pozivom določeni osebi, da prevzame postopek namesto stranke, ki je prenehala obstajati, ni sklep procesnega vodstva, zato je sodišče po določilu tretjega odstavka 329. člena ZPP nanj vezano.
sredstva rezervnega sklada – rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika – pogodba o upravljanju upravniških storitev – odločanje etažnih lastnikov
53. člen SZ-1 določa zgolj, da je pogodba o opravljanju upravniških storitev sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika, ne predpisuje pa, kot pogoja za veljavno sklenitev pogodbe, roka, v katerem je treba pogodbo podpisati, niti ne določa, da je potrebno navesti poleg podpisa posameznega etažnega lastnika tudi datum tega podpisa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - starejši delavec
Četudi je tožena stranka v sklepu o zmanjšanju števila zaposlenih (zaradi neugodne poslovne situacije) navedla, da bo podala odpoved dvajsetim delavcem (kar je večje število delavcev), ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev, saj svojega sklepa ni realizirala, ampak je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga samo trem delavcem.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - dejansko delo - diskriminacija
Ne glede na to, da je v listini „zahtevek za izdajo uniforme“ naveden naziv delovnega mesta, organizacijska enota in da je tožnik pri toženi stranki zaposlen za nedoločen čas, te listine ni mogoče šteti za (pisno) pogodbo o zaposlitvi.
obročno plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – kreditna obveznost – obveznost obročnega plačila sodne takse v drugih postopkih
Obveznost obročnega plačila sodne takse v drugih postopkih in kreditna obveznost prosilca se pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca za oprostitev plačila sodnih taks oziroma obročno odplačevanje ne upoštevajo.
Zemljiškoknjižno sodišče ne more ugotavljati ničnosti v vseh primerih, za katere je v materialnem pravu taka sankcija sicer predpisana. Upošteva lahko le tiste ničnostne razloge, ki izhajajo neposredno iz zakona.
nadomestilo plače - začasna zadržanost od dela - invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Za obdobje, ko je bil tožnik odsoten z dela nad 30 dni, je bila tožena stranka (njegov delodajalec) le izplačevalec nadomestila plače, nadomestilo plače je izplačevala v breme zavoda. Ker ji je zavod refundiral nadomestilo plače le za 6 ur dnevno (pri tožniku je bila v presežku ugotovljena invalidnost, le da ni prejemal delne invalidske pokojnine, ker ni pričel z delom s krajšim delovnim časom), je tožniku upravičen do nadomestila plače le v tem obsegu. Ne nazadnje je bilo v pravnomočno zaključenem socialnem sporu odločeno, da ima tožnik (zavarovanec) pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja le za 6 ur dnevno, sodišče pa je na takšno pravnomočno odločitev vezano.
ZIZ člen 64, 64/5, 65, 65/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49.
ugovor tretjega – izvršba na nepremičnine – pričakovalna pravica – vpis v zemljiško knjigo – verjetnost pravice tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pravica, ki preprečuje izvršbo – učinek prenosa lastninske pravice
Tretji je z verjetnostjo izkazal obstoj svoje pravice, ki preprečuje izvršbo na solastnem deležu sporne nepremičnine, da je ob zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke na sporni nepremičnini v upnikovo korist na nepremičnini že imel lastninsko pravico v pričakovanju, to pa je pravica, ki preprečuje izvršbo. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Prenos lastninske pravice na nepremičnini v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem začne učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe), pri čemer se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
Sodišče prve stopnje je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in bo ocenilo, ali so bila njegova navodila glede izdelave izvedenskega mnenja upoštevana.
Če dopolnitev mnenja obsega le tisto, kar bi moralo že osnovno mnenje, potem izvedencu za dopolnitev ne pripada dodatna nagrada.
Uredba o načinu, predmetu in izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 28.
obvestilo o nameravani dimnikarski storitvi – ustrezen način obveščanja
Toženec je bil kot uporabnik objekta na ustrezen način obveščen o nameravani dimnikarski storitvi, saj za to niso potrebne določbe o osebnem vročanju in poizvedbe o stalnem prebivališču, ob upoštevanju, da je toženec uporabnik in lastnik objekta B. in mu je tožeča stranka tja tudi pošiljala obvestila.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, v skladu s katerim pri določitvi preživnine ni upoštevalo otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica. Navedeno stališče sicer odstopa od dosedanje večinske sodne prakse (Vrhovno sodišče o tem vprašanju izrecno še ni zavzelo stališča), vendar pa je odstop utemeljen zaradi uveljavitve ustavne zasnovanosti varstva otrok, družine in starševstva.
ZTuj-1 člen 25, 47, 47/2, 47/2-2, 98, 98/1, 98/1-3. ZZDT-1 člen 32, 34, 35.
nezakonito prebivanje – vstopni naslov – bivanje v nasprotju z vstopnim naslovom
Pojem prebivanja v smislu ZTuj-1 je potrebno razlagati kot čas zadrževanja tujca na ozemlju Republike Slovenije po vstopu na njeno ozemlje, ki traja od prihoda do odhoda oziroma izstopa z državnega ozemlja Republike Slovenije, ne glede na to, ali takšno bivanje traja le nekaj ur ali več dni zaporedoma.
Za ugotovitev prekrška bivanja v Republiki Sloveniji v nasprotju z vstopnim naslovom mora biti iz opisa dejanskega stanja razvidno, na podlagi kakšnega vstopnega naslova je storilec vstopil na ozemlje Republike Slovenije konkretnega dne, kaj je nato med bivanjem na ozemlju Republike Slovenije dejansko počel in ali je imel za namen bivanja, kot ga je dejansko izvrševal v času bivanja na ozemlju Republike Slovenije, ustrezno dovoljenje.
STVARNO PRAVO – ODZ – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067886
ZTLR člen 29. ZOR člen 73, 107. ZPN člen 5. ZVNDL člen 4. ZZD člen 204.
priposestvovanje družbene lastnine – ustni prenos pravice uporabe – realizacija pogodbe – ustni dogovor – ničnost – družbena lastnina
V primeru družbene lastnine ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Ustni dogovor o prenosu pravice uporabe med dvema fizičnima osebama je ničen in nima pravnih učinkov.
Predlagatelj vpisa lastninske pravice na podlagi določb ZLNDL, ki ni vpisan v zemljiški knjigi kot imetnik pravice uporabe, mora torej predložiti ustrezno odločbo pristojnega organa oziroma overjeno pogodbo v pisni obliki, s katero izkazuje, da je pridobil to pravico izvenknjižno.
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – upravna stvar - odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Tožeča stranka je od toženca uveljavljala plačilo opravljenih storitev na podlagi izstavljenih računov, kar pomeni, da gre za premoženjskopravni zahtevek, za katera so (glede na konkretno vrednost spornega predmeta) v skladu s 30. členom ZPP pristojna odločati okrajna sodišča.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – krivdna odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti – padec na mokrih in splozkih tleh – višina odškodnine – tuja pomoč
Ker je splošno znano, da zaradi mokrih in spolzkih tal, na katera mimoidoči ni opozorjen, lahko pride do padca in posledično do nastanka škode, bi bila toženka dolžna poskrbeti, bodisi sama ali preko svojega izvajalca, za namestitev ustrezne opozorilne table.
Odškodninska odgovornost je odgovornost, ki temelji na zakonu in je zato s pogodbo ni mogoče prenesti na drugega, razen, če je takšna možnost zakonsko predvidena. Čeprav je med toženko in čistilnim servisom obstajal dogovor o varnostnih ukrepih, in ga je izvajalec kršil, s tem toženka nanj ni mogla prenesti odškodninske odgovornosti v razmerju do tretjih.
Oškodovanec je upravičen do povračila škode tudi v primeru, ko mu je pomoč zagotavljal družinski član. Pri tem ni pomembno, ali je oškodovanec pomoč dolžan plačati, ampak zgolj to, da oseba, ki je pomoč nudila, to ni bila dolžna.
Pojem udeleženca po drugem odstavku 80. člena ZPPSL je odločilen za presojo, kdo je titular odškodninskega zahtevka v primeru škode, ki jo s svojim delom povzroči stečajni upravitelj. Nedvomno ZPPSL kot specialni predpis, ki ureja odškodninsko odgovornost stečajnih upraviteljev, kot oškodovanca šteje le (vsakega) udeleženca v stečajnem postopku.
Z začetkom stečajnega postopka stečajni dolžnik, ki je bil do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka stranka postopka v procesnem smislu, ta status izgubi in stranke stečajnega postopka so poslej le upniki, ki so ta status pridobili, če so ga pravočasno uveljavljali (s prijavo terjatve v stečajnem postopku). Stečajni postopek pa vodijo organi stečajnega postopka, ki so stečajni senat, stečajni upravitelj in upniški odbor (72. člen ZPPSL). Stečajni upravitelj je tako organ stečajnega postopka oziroma procesni organ sodišča in tako ni stranka postopka.
zamudna sodba - plača - davki - prispevki - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se ob presoji zamudne sodbe ne upošteva. Ker tožena stranka v pritožbi dejansko uveljavlja le ta pritožbeni razlog, ki ni dopusten, je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.
ZDR člen 13, 110, 112, 112/2, 126, 131. OZ člen 92, 93.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - ničnost - plača - regres za letni dopust
Tožena stranka bi morala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavke upoštevati in tožnici na tej podlagi zaključiti delovno razmerje. Četudi je menila, da odpoved ni bila zakonita, tožnici naknadno, ko ji je delovno razmerje že prenehalo, ni mogla podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca je nična in nima pravnih učinkov.
Okoliščine, da je tožnica kot preživninska upravičenka zaradi lastnega nedopustnega ravnanja (dela na črno) ostala brez denarne socialne pomoči (ki jo je prejemala že v letu, ko je bila preživnina prvič določena), ni mogoče šteti v „breme“ toženca kot preživninskega zavezanca.