OZ člen 190, 191. ZDR člen 131, 131/1, 159. ZPos člen 38.
regres za letni dopust - vrnitveni zahtevek - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka, ki je tožencu (poslancu po prenehanju mandata, ki je prejemal nadomestilo plače) izplačala regres za letni dopust, je zaradi jasnih zakonskih določb morala vedeti, da tožencu ta pravica ne pripada. Iz tega razloga njen zahtevek za vračilo (neutemeljeno izplačanega regresa za letni dopust) ni utemeljen.
Namen objave popravka ni dati zadoščenje (satisfakcijo) za škodo zaradi domnevno neresničnih trditev o dejstvih, temveč je omogočiti objektivizacijo opisa nekega dogajanja ali stanja. Pravica do popravka pa ne sme voditi do nastanka nove škode zaradi žalitev, ki bi jih storil upravičenec do popravka.
pripombe na izvedensko mnenje – prekluzija – nov izvedenec
Tožnik v roku, ki mu ga je ob vročitvi izvedenskega mnenja postavilo sodišče, na izvedensko mnenje ni podal pripomb. Zato zgolj pavšalnega prerekanja ugotovitev sodnega izvedenca in predloga za postavitev novega sodnega izvedenca, podanega na naroku, sodišče ni dolžno upoštevati.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 1, 1/3, 43, 44. ZDSS-1 člen 28, 28/1.
umik tožbe – izostanek z naroka – ustavna odločba
Ker je ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 28. člena ZDSS-1, kar je začelo učinkovati še pred pravnomočno odločitvijo v sporu med tožnico in tožencem o pravicah iz invalidskega zavarovanja, je pritožbeno sodišče sklep o ustavitvi postopka zaradi neudeležbe tožnice na prvem naroku za glavno obravnavo, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v odločitev o tožbenem zahtevku.
Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 7.
plača - dodatek k plači
Tožena stranka nima organizirane nujne medicinske pomoči, zato tožnik v to službo ni mogel biti vključen. Njegov tožbeni zahtevek za plačilo dodatka k plači, ki je vezan na opravljanje dela v tej službi, ni utemeljen.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – dokazna ocena
Prvi in drugi toženec (prvi toženec kot varnostnik – spremljevalec, drugi toženec kot varnostnik – voznik), pri opravljanju svojega dela (to je prevzem in oddaja gotovine) nista ravnala v skladu z navodili delodajalca in predpisi. Vrednostnih vrečk z gotovino nista štela, čeprav bi jih morala, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo njuno ravnanje hudo malomarno. Pri presoji elementov odškodninske odgovornosti delavca ni bistveno, ali se je delavec okoristil, ampak je bistveno, ali je zaradi njegovega protipravnega ravnanja delodajalcu nastala škoda. Le-ta pa je nastala, ker prevzeta vrednostna vrečka z gotovino ni bila oddana v trezor banke.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 89, 96, 116, 116/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - bolniški stalež
Ker pri toženi stranki ni prišlo do prenehanja potrebo po delu večjega števila delavcev, tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa presežnih delavcev in delavca, ki mu bo podala odpoved, izbrati na podlagi v ZDR določenih kriterijev. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je utemeljeno podala tožniku, čigar delo je postalo nepotrebno.
plača - uvrstitev v plačni razred - diskrecijska pravica
Uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred je odvisna od odločitve njegovega predstojnika. Ker ne gre za pravico, ki bi šla javnemu uslužbencu na podlagi zakona, je ta ne more iztožiti. Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače, kot bi šla na podlagi uvrstitve v višji plačni razred, ni utemeljen.
začasna odredba – verjetnost terjatve – prepoved razpolaganja s stvarmi obremenjenimi z zastavno pravico
Začasna odredba z dodatno prepovedjo razpolaganja s stvarmi, na katerih tožnica že ima zastavno pravico, zanjo ne bi pomenila nobenega dodatnega zavarovanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0067903
OZ člen 131, 178.
preklic izjave – objava sodbe - vrednostna sodba - ekskulpacijski razlog – protipravnost ravnanja – razžalitev dobrega imena in časti – komentar novinarja
Trditev toženke, da na železnicah pod preprogo pometajo kriminalna dejanja, meri namreč na Slovenske železnice, ne pa na prvo tožečo stranko. Zato glede tega dela izjave toženke aktivna legitimacija prvo tožnika ni podana. Zahtevek v tem delu je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, čeprav iz drugih razlogov.
Izraženo mnenje novinarke toženke temelji na dveh resničnih dejstvih, zato komentar ni nekorekten niti žaljiv. Zato tudi pritožbene navedbe o negativni konotaciji politične pripadnosti drugega tožnika in politični motivaciji za imenovanje drugega tožnika na vodilno delovno mesto niso utemeljene.
Pri spremembi preživnine se lahko kredit upošteva le za reševanje osnovnega ne pa luksuznega stanovanjskega vprašanja.
Pritožbena navedba o tem, da je potrebno stanovanjske stroške deliti na tri dele, ker naj bi od oktobra 2011 v stanovanju živel partner toženkine matere, je nedopustna (in zato neupoštevna) pritožbena novota. Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za omenjeno navedbo, saj bi imelo njeno upoštevanje ravno nasprotni učinek.
ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – pridobitev ločitvene pravice izven izvršilnega postopka – prekinitev izvršilnega postopka – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku – stroški izvršilnega postopka – DDV – pooblaščenec kot davčni zavezanec
Izvršilno sodišče tedaj, ko se med izvršilnim postopkom začne nad dolžnikom stečajni postopek, ne razlikuje med položajem, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v postopku izvršbe, in položajem, ko jo je pridobil izven tega postopka. Za odločitev izvršilnega sodišča, ali bo že začet izvršilni postopek zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom prekinilo, je namreč bistveno le, da je upnik do začetka stečajnega postopka (na kakršenkoli način) pridobil ločitveno pravico (zaradi česar postopek izvršbe ni bil ustavljen že z začetkom stečajnega postopka) ter da do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, še ni bila opravljena.
V konkretnem primeru je bil v stečajnem postopku že izdan (pravnomočen) sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, upnik pa je pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, ki jo ima na nepremičninah, ki sta predmet tega izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek izvršbe, prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, se bosta opravila v stečajnem postopku.
Navedba, da je dejansko stanje že dovolj razjasnjeno, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Zaslišanje priče je bilo predlagano v zvezi z odločilnim dejstvom, zato opustitev njenega zaslišanja predstavlja uveljavljeno bistveno kršitev.
lastninska pravica - pravica uporabe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - vstop dedičev v pravdo - originarna pridobitev lastninske pravice - smrt stranke s pooblaščencem
Posledica lastninjenja po ZLNDL je bila originaren način pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona. Zato je tožeča stranka pravilno postavila ugotovitveni tožbeni zahtevek.
Dediči umrle tožnice so pravdna stranka že od njene smrti dalje, čeprav so še neznani, na njih se pravilno glasi tudi izrek izpodbijane sodbe. Dediči torej niso pravdna stranka šele od formalnega vstopa v pravdo.
civilna kazen – kršitev avtorskih pravic – dolžnost uporabnikov obveščati - pridobitev soglasja za javno priobčitev varovanih del – posredovanje podatkov o prejetih avtorskih honorarjih
Ker kolektivna organizacija ne zatrjuje, da bi uporabi avtorskih del nasprotovala, je uporabnik s prijavo uporabe avtorsko varovanih del zadostil obveznosti pridobitve soglasja za javno priobčitev varovanih del.
Ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo strošek (izdatek) in ne dohodek.
Le če bi sodišče ugotovilo, da je v konkretnih okoliščinah primera prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika (ker so na primer terjatve stečajnega dolžnika do upnika (tretje osebe) fiktivne), bi bilo dejanje kompenzacije izpodbojno.
neupravičena obogatitev – uporaba solastne stvari – uporabnina – standard konkretnega in realnega prikrajšanja
Napotilo na obogatitveni zahtevek izhaja iz pravila po katerem mora nedobroverni posestnik plačati za uporabo tuje stvari (a contrario razlaga določbe 2. odstavka 95. člena SPZ). Ta zahtevek ima prikrajšani torej ne glede na svoje stvarnopravne zahtevke (pravico zahtevati spremembo načina uporabe stvari) in poleg njih.
Standard „konkretnega in realnega prikrajšanja“ je treba razumeti tako, da pravice do plačila uporabnine nima tisti, ki nepremičnine prostovoljno ne uporablja (niti mu drugi solastnik tega ne preprečuje), čeprav je uporaba glede na naravo in namen stvari možna.
Tožnik je imel tudi ključ od stanovanja, kar vse kaže na to, da je posest (stanovanja in premičnih stvari v njem) v času motenja še vedno imel. Posest je dejanska oblast nad stvarjo, kar pa ne pomeni, da mora biti posestnik ves čas v fizičnem stiku s stvarjo. Posestnik ima posest, če lahko do nje vedno, ko to želi, dostopa, kar je v tem primeru izkazano. Tožnik s tem, ko se je selil iz stanovanja, ni izgubil posesti premičnih stvareh v stanovanju.
Za motenje posesti posrednega posestnika s strani neposrednega gre le, ko se je zaradi dejanja neposrednega posestnika spremenila vsebina posredne posesti (na primer če bi neposredni posestnik izročil stvar tretjemu tako, da bi se pretrgala veriga posredne in neposredne posesti).