Tožnica je tožbo v socialnem sporu na priznanje pravice do delne invalidske pokojnine umaknila, ker je uspela v drugem socialnem sporu z zahtevkom na priznanje pravice do invalidske pokojnine. Uspešna uveljavitev druge pravice iz obveznega zavarovanja ne pomeni izpolnitve zahtevka, zato tožnica ni upravičena do povračila stroškov postopka.
ZSReg člen 26, 43, 43/1. ZFPPIPP člen 430, 430/1, 430/2. ZPP člen 142, 142/4, 149, 149/4.
vročitev – potrdilo o vročitvi – zavrženje pritožbe
Vročitve na poslovnem naslovu „ni mogoče opraviti“ takrat, ko je oseba, ki bi ji bilo treba opraviti vročitev na naslovu „neznana“ ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke „ne dvigne“ (pravno sta torej obe situaciji izenačeni).
Kljub temu, da je tožnik s toženo stranko ob prenehanju delovnega razmerja podpisal sporazum, v katerem je navedeno, da so urejene vse medsebojne obveznosti, v sporu utemeljeno vtožuje plačilo kolektivnih dodatkov k plači, za katere se je tožena stranka dogovorila s sindikatom, saj tožnik ob podpisu sporazuma s tem dogovorom ni bil seznanjen. Tako se pravici iz naslova kolektivnih dodatkov k plači ni mogel veljavno odpovedati.
ZDR člen 109, 112, 112/2. ZDoh-2 člen 44, 4/9. ZPSV člen 3, 3/3. ZDSS-1 člen 40.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta - davki - prispevki - vzorčni postopek
V konkretnem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnica uveljavlja terjatev iz naslova odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, ni nobenih bistvenih posebnosti glede na zadevo, ki se je vodila kot vzorčna zadeva (v zvezi s sodelavcem tožnice, ki je prav tako podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo stališča, kot so bila zavzeta v vzorčnem postopku (da je bila odpoved zakonita, da gre pri upoštevanju delovne dobe za delovnopravno kontinuiteto ...).
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Skrbna in vestna dokazna ocena zahteva oceno vsega, kar je priča izpovedala v zvezi z določeno pomembno okoliščino, prav tako pa celotno oceno listinskih dokazov.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da priobčevanje fonogramov s pomočjo radijskega sprejemnika v poslovnih prostorih izven poslovnega časa, v običajnem krogu znancev, ne pomeni javnega predvajanja fonogramov. Ker so poslovni prostori namenjeni javnemu obratovanju in obisku, in so torej javni prostori, že dejstvo, da se radijski sprejemnik, ki deluje, nahaja v teh prostorih, zadošča za javno priobčevanje, ki je avtorskopravno relevantno.
Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo zahtevati plačilo nadomestila zaradi neopravičene uporabe ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni. Zahtevek tožeče stranke je torej v delu, ki se nanaša na mesečno poročanje nesklepčen.
ZDR člen 128, 128/2, 147, 158. Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti člen 16, 16/3.
plača - dodatek k plači - nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnik je upravičen do plačila za ure, ki jih je opravil preko polnega delovnega časa, saj mu tožena stranka kompenzacije teh ur (s prostimi dnevi) ni omogočila.
odpravnina - božičnica - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi izredne odpovedi delodajalca (in ne zaradi razrešitve z delovnega mesta vodje komercialnega sektorja), ni upravičen do odpravnine. Prav tako ni upravičen do 13. in 14. plače, saj je 13. plačo v obliki regresa za letni dopust že prejel, 14. plača pa v družbi ni bila izplačana.
ZD člen 214, 214/2, 214/2-6. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 21, 21/1, 38, 44, 44/1, 44/5, 52, 52/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 163, 163/1, 165, 165/2, 350, 350/2.
primernost izvršilnega naslova – določnost izvršilnega naslova – sklep o dedovanju kot izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
Izvršbo je dopustno dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova, izvršilno sodišče pa mora na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe paziti po uradni dolžnosti, čeprav ugovor v tej smeri ni obrazložen.
Sklep o dedovanju že po svoji naravi praviloma vsebuje le ugotovitev posameznih pravic ob dedovanju (razglasitev dedičev in navedba pravic drugih oseb iz zapuščine – 214. člen Zakona o dedovanju), ne pa tudi dajatveni izrek, ki je edini lahko tudi izvršljiv, zato je potrebna pri presoji primernosti sklepa o dedovanju za izvršbo določena mera zadržanosti.
Primerna opredelitev tožbenega zahtevka, ki je povzet v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ) terjati dodatnega vsebinskega odločanja.
Obstoj prekarističnega razmerja daje tožnici aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, s katero zahteva izselitev toženca, ne glede na to, da je zgolj najemnica stanovanja. Za njeno aktivno legitimacijo tudi ni bistveno, da je s tem, ko je tožencu dovolila uporabo stanovanja, kršila najemno pogodbo.
Posodnik lahko zahteva vrnitev stvari in s tem prekliče prekarij, kadarkoli hoče, brez omejitev. Če prekarist ne ravna v skladu s preklicem in stvari po zahtevi posodnika ne vrne, postane po sodni praksi nedobroveren imetnik z obveznostmi iz 96. člena SPZ.
stroški stečajnega postopka – investicijska vlaganja v premoženje stečajnega dolžnika - oddaja opreme stečajnega dolžnika v najem
Stroški investicijska vlaganja v premoženje stečajnega dolžnika so lahko nujni in potrebni, če so tudi ekonomsko upravični. Izhajajoč iz dejstva, da upravljanje stečajne mase obsega tudi možnost oddaje premoženja stečajnega dolžnika v najem, s čimer naj bi se pridobila sredstva za čim boljše poplačilo upnikov, v zvezi z oddajo opreme stečajnega dolžnika v najem pa naj bi nastali tudi stroški investicijskega vzdrževanja, bi torej prvostopenjsko sodišče moralo tehtati ekonomsko upravičenost teh stroškov glede na koristi, ki naj bi jih imela oddaja opreme v najem za stečajno maso, za kakšne rezervne dele sploh gre in na podlagi česa je stečajni upravitelj sploh ugotovil potrebnost menjave določenih delov opreme.
ZIZ člen 23, 23/2, 41, 41/5, 44, 61, 61/1. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12, 12/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menica kot verodostojna listina – menični spor – rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi – oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo – kataloška številka – navodilo za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo
Za presojo, da gre v konkretnem izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine za menični spor, zadošča pravilna, jasna in popolna opredelitev verodostojne listine v predlogu za izvršbo.
Izvršilno sodišče v tem postopku pred izdajo sklepa o izvršbi, niti po ugovoru dolžnika, vsebinsko ne presoja, ali je listina, na podlagi katere je predlagana in dovoljena izvršba, menica in s tem verodostojna listina. Ta presoja je ob pravočasno vloženem obrazloženem ugovoru, po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, prepuščena pravdnemu sodišču.
lastninska pravica - pravica uporabe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - vstop dedičev v pravdo - originarna pridobitev lastninske pravice - smrt stranke s pooblaščencem
Posledica lastninjenja po ZLNDL je bila originaren način pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona. Zato je tožeča stranka pravilno postavila ugotovitveni tožbeni zahtevek.
Dediči umrle tožnice so pravdna stranka že od njene smrti dalje, čeprav so še neznani, na njih se pravilno glasi tudi izrek izpodbijane sodbe. Dediči torej niso pravdna stranka šele od formalnega vstopa v pravdo.
začasna odredba – verjetnost terjatve – prepoved razpolaganja s stvarmi obremenjenimi z zastavno pravico
Začasna odredba z dodatno prepovedjo razpolaganja s stvarmi, na katerih tožnica že ima zastavno pravico, zanjo ne bi pomenila nobenega dodatnega zavarovanja.
sanacija banke – prenos korporacijskih pravic – podrejene terjatve
Tožeča stranka in vsi delničarji bodo morali počakati na zaključek sanacije Ljubljanske banke in tedaj bo moč ugotoviti, ali bodo njihove "podrejene" obveznosti moč izterjati.
civilna kazen – kršitev avtorskih pravic – dolžnost uporabnikov obveščati - pridobitev soglasja za javno priobčitev varovanih del – posredovanje podatkov o prejetih avtorskih honorarjih
Ker kolektivna organizacija ne zatrjuje, da bi uporabi avtorskih del nasprotovala, je uporabnik s prijavo uporabe avtorsko varovanih del zadostil obveznosti pridobitve soglasja za javno priobčitev varovanih del.
Ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo strošek (izdatek) in ne dohodek.
stroški stečajnega postopka – soglasje sodišča – predlog upravitelja – pravni interes za pritožbo – terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave – občasne terjatve – redno poslovanje družbe – čas sklenitve pogodb
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da se posamezne obveznosti lahko plačajo kot strošek stečajnega postopka le pod pogojem, da so nastale na podlagi pogodb, sklenjenih v prisilni poravnavi in ne na podlagi pogodb, ki so bile morebiti sklenjene pred začetkom prisilne poravnave, ker tako določa 2. odstavek 289. člena ZFPPIPP.
V poslovni praksi niso redke pogodbe o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z dogovorjenimi sukcesivnimi dobavami (blaga ali storitev), pri katerih terjatve upnikov nastanejo z vsakokratno dobavo blaga ali storitve. Zato je nesprejemljivo pritožbeno stališče, da bi morale biti v postopku prisilne poravnave sklenjene nove pogodbe (tudi pogodbe o zaposlitvi).
civilna kazen – kršitev avtorskih pravic – dolžnost uporabnikov obveščati - pridobitev soglasja za javno priobčitev varovanih del – posredovanje podatkov o prejetih avtorskih honorarjih
Ker kolektivna organizacija ne zatrjuje, da bi uporabi avtorskih del nasprotovala, je uporabnik s prijavo uporabe avtorsko varovanih del zadostil obveznosti pridobitve soglasja za javno priobčitev varovanih del.
Ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo strošek (izdatek) in ne dohodek.
razlastitev – določitev odškodnine – procesne predpostavke – sodna pristojnost – upravna zadeva - ugovor res iudicata – določitev nadomestne gradbene parcele - denarna odškodnina zaradi razlastitve
Za odločanje o nadomestni gradbeni parceli je v skladu z določilom 19. člena ZSZ-84 pristojen občinski upravni organ. Zato sodna pristojnost za odločanje o zahtevi predlagateljice za dodelitev nadomestne gradbene parcele ni podana in bi moralo po zavrženju predloga v tem delu sodišče prve stopnje odločati o podrejenem predlogu. Sodna pristojnost za odločanje o denarni odškodnini zaradi razlastitve predlagateljice pa je namreč v skladu z določilom 12. člena ZSZ-84 podana.
ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – pridobitev ločitvene pravice izven izvršilnega postopka – prekinitev izvršilnega postopka – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku – stroški izvršilnega postopka – DDV – pooblaščenec kot davčni zavezanec
Izvršilno sodišče tedaj, ko se med izvršilnim postopkom začne nad dolžnikom stečajni postopek, ne razlikuje med položajem, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v postopku izvršbe, in položajem, ko jo je pridobil izven tega postopka. Za odločitev izvršilnega sodišča, ali bo že začet izvršilni postopek zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom prekinilo, je namreč bistveno le, da je upnik do začetka stečajnega postopka (na kakršenkoli način) pridobil ločitveno pravico (zaradi česar postopek izvršbe ni bil ustavljen že z začetkom stečajnega postopka) ter da do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, še ni bila opravljena.
V konkretnem primeru je bil v stečajnem postopku že izdan (pravnomočen) sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, upnik pa je pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, ki jo ima na nepremičninah, ki sta predmet tega izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek izvršbe, prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, se bosta opravila v stečajnem postopku.