ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 89, 96, 116, 116/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - bolniški stalež
Ker pri toženi stranki ni prišlo do prenehanja potrebo po delu večjega števila delavcev, tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa presežnih delavcev in delavca, ki mu bo podala odpoved, izbrati na podlagi v ZDR določenih kriterijev. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je utemeljeno podala tožniku, čigar delo je postalo nepotrebno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0072425
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZIZ člen 11, 34, 34/1, 34/3, 46, 46/3. ZPP člen 7, 212, 214.
odškodninska odgovornost države – delo izvršilnega sodišča – protipravnost ravnanja sodnika – načelo hitrosti postopka – razumen rok – vročanje sklepa o izvršbi organizaciji za plačilni promet – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na opisane okoliščine sodniku ni mogoče očitati kršitve profesionalnih standardov ravnanja. Odločilni razlogi za to so, da (1) sodišče ni kršilo nobene določbe ZIZ, (2) ni določen instrukcijski rok za odločitev o predlaganem dodatnem predmetu izvršbe in posledično vročanje organizaciji za plačilni promet, (3) je sodišče postopalo v običajnih časovnih okvirih, (4) tožeča stranka ni z ničemer opozorila na nujnost zadeve. Odškodninska odgovornost države po 26. členu Ustave zato v obravnavanem primeru ni podana.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 1, 1/3, 43, 44. ZDSS-1 člen 28, 28/1.
umik tožbe – izostanek z naroka – ustavna odločba
Ker je ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 28. člena ZDSS-1, kar je začelo učinkovati še pred pravnomočno odločitvijo v sporu med tožnico in tožencem o pravicah iz invalidskega zavarovanja, je pritožbeno sodišče sklep o ustavitvi postopka zaradi neudeležbe tožnice na prvem naroku za glavno obravnavo, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v odločitev o tožbenem zahtevku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072455
SZ člen 28. ZPP člen 108, 180, 180/1, 286.
pogodba o upravljanju – upravnik – obratovalni stroški in stroški upravljanja hiše – specifikacija stroškov – določenost tožbenega zahtevka – nepopolna tožba – sklepčnost
Zahtevek iz tožbe je določen takrat, kadar je do te mere specificiran in opisan, da je mogoče en zahtevek jasno ločiti od drugega oziroma, da je jasno, kaj tožeča stranka zahteva, da ji tožena stranka plača. Ker pa iz vtoževanih računov še vedno ni razvidno, katere od pogodbeno dogovorjenih postavk tožeča stranka sploh vtožuje in kolikšen od pogodbeno dogovorjenih postavk odpade na posamezne zneske iz računov, je tožba nepopolna.
Šele po tem, ko ima tožba vse tiste sestavine, ki jih kot popolna vloga mora imeti, se lahko pojavi vprašanje sklepčnosti in šele po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo na podlagi take tožbe se je možno sklicevati na eventualno maksimo iz 286. člena ZPP.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/6, 443.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPIPP – družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe – solidarna odgovornost za izpolnitev obveznosti – prehod obveznosti iz družbe na družbenika
Aktivni družbeniki so pravni nasledniki glede obveznosti izbrisane družbe (singularno nasledstvo). Tako je v 1. tč. 1. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno, da izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo svoje terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov, pri čemer je v 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno tudi, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti.
Kljub temu, da je tožnik s toženo stranko ob prenehanju delovnega razmerja podpisal sporazum, v katerem je navedeno, da so urejene vse medsebojne obveznosti, v sporu utemeljeno vtožuje plačilo kolektivnih dodatkov k plači, za katere se je tožena stranka dogovorila s sindikatom, saj tožnik ob podpisu sporazuma s tem dogovorom ni bil seznanjen. Tako se pravici iz naslova kolektivnih dodatkov k plači ni mogel veljavno odpovedati.
ZDR člen 109, 112, 112/2. ZDoh-2 člen 44, 4/9. ZPSV člen 3, 3/3. ZDSS-1 člen 40.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta - davki - prispevki - vzorčni postopek
V konkretnem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnica uveljavlja terjatev iz naslova odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, ni nobenih bistvenih posebnosti glede na zadevo, ki se je vodila kot vzorčna zadeva (v zvezi s sodelavcem tožnice, ki je prav tako podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo stališča, kot so bila zavzeta v vzorčnem postopku (da je bila odpoved zakonita, da gre pri upoštevanju delovne dobe za delovnopravno kontinuiteto ...).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070125
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
najemna pogodba – višina najemnine in obratovalnih stroškov – indeks cen – trditveno in dokazno breme
Tožena stranka ni zatrjevala, da bi tožeča stranka višino najemnine in obratovalnih stroškov usklajevala v nasprotju z dogovorom med pravdnima strankama. Glede na podane trditve tožeče stranke in ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavlja podlago vtoževanega zneska najemna pogodba s sklenjenima aneksoma št. 1 in 3, bi morala tožena stranka tožbenemu zahtevku jasno in konkretizirano nasprotovati. To v konkretnem primeru pomeni, da bi morala izrecno oporekati, da je tožeča stranka uporabila napačen indeks rasti oziroma da je najemnino in obratovalne stroške usklajevala prepogosto, torej v nasprotju z dogovorom v aneksu št. 3.
Tožnica je tožbo v socialnem sporu na priznanje pravice do delne invalidske pokojnine umaknila, ker je uspela v drugem socialnem sporu z zahtevkom na priznanje pravice do invalidske pokojnine. Uspešna uveljavitev druge pravice iz obveznega zavarovanja ne pomeni izpolnitve zahtevka, zato tožnica ni upravičena do povračila stroškov postopka.
Obstoj prekarističnega razmerja daje tožnici aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, s katero zahteva izselitev toženca, ne glede na to, da je zgolj najemnica stanovanja. Za njeno aktivno legitimacijo tudi ni bistveno, da je s tem, ko je tožencu dovolila uporabo stanovanja, kršila najemno pogodbo.
Posodnik lahko zahteva vrnitev stvari in s tem prekliče prekarij, kadarkoli hoče, brez omejitev. Če prekarist ne ravna v skladu s preklicem in stvari po zahtevi posodnika ne vrne, postane po sodni praksi nedobroveren imetnik z obveznostmi iz 96. člena SPZ.
stroški stečajnega postopka – investicijska vlaganja v premoženje stečajnega dolžnika - oddaja opreme stečajnega dolžnika v najem
Stroški investicijska vlaganja v premoženje stečajnega dolžnika so lahko nujni in potrebni, če so tudi ekonomsko upravični. Izhajajoč iz dejstva, da upravljanje stečajne mase obsega tudi možnost oddaje premoženja stečajnega dolžnika v najem, s čimer naj bi se pridobila sredstva za čim boljše poplačilo upnikov, v zvezi z oddajo opreme stečajnega dolžnika v najem pa naj bi nastali tudi stroški investicijskega vzdrževanja, bi torej prvostopenjsko sodišče moralo tehtati ekonomsko upravičenost teh stroškov glede na koristi, ki naj bi jih imela oddaja opreme v najem za stečajno maso, za kakšne rezervne dele sploh gre in na podlagi česa je stečajni upravitelj sploh ugotovil potrebnost menjave določenih delov opreme.
sanacija banke – prenos korporacijskih pravic – podrejene terjatve
Tožeča stranka in vsi delničarji bodo morali počakati na zaključek sanacije Ljubljanske banke in tedaj bo moč ugotoviti, ali bodo njihove "podrejene" obveznosti moč izterjati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0067903
OZ člen 131, 178.
preklic izjave – objava sodbe - vrednostna sodba - ekskulpacijski razlog – protipravnost ravnanja – razžalitev dobrega imena in časti – komentar novinarja
Trditev toženke, da na železnicah pod preprogo pometajo kriminalna dejanja, meri namreč na Slovenske železnice, ne pa na prvo tožečo stranko. Zato glede tega dela izjave toženke aktivna legitimacija prvo tožnika ni podana. Zahtevek v tem delu je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, čeprav iz drugih razlogov.
Izraženo mnenje novinarke toženke temelji na dveh resničnih dejstvih, zato komentar ni nekorekten niti žaljiv. Zato tudi pritožbene navedbe o negativni konotaciji politične pripadnosti drugega tožnika in politični motivaciji za imenovanje drugega tožnika na vodilno delovno mesto niso utemeljene.
nesubstanciran dokazni predlog – pogodbena podlaga – dodatna dela
Nesubstancirane dokazne predloge mora sodišče zavrniti.
Naročnik, ki vseskozi spremlja podjemnikovo delo, naroča dodatna dela ali pa z njimi vsaj soglaša, se ne more braniti plačilu sklicujoč se na tretji odstavek 643. člena OZ.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izpodbijanje sklepa o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – solastništvo nepremičnine – odgovornost RS za zapustnikove dolgove
Če je želela dolžnica z ugovorom uveljaviti prenehanje njene odgovornosti za zapustničin dolg iz razloga, da ni več solastnica nepremičnine, ji je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, da odgovornost ni omejena po vrsti premoženja, temveč po vrednosti. Dolžnica ni v ugovoru podala trditev, niti predlagala dokazov, da je vrednost celotnega premoženja, ki je nanjo prešlo, že izčrpana.
Dolžnica ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je njen solastninski delež na nepremičnini manjši, kot je dovoljeno v sklepu o nadaljevanju izvršbe, ter da zaradi odsvojitve ni več solastnica nepremičnine, čeprav je zemljiškoknjižno stanje drugačno.
Sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom (poleg ali na mesto že dovoljenega) sme dolžnik izpodbijati z ugovorom samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe.
solastnina – neupravičena obogatitev – neuporaba nepremičnin - solastnik – zahtevek za uporabo nepremičnine – dopustitev uporabe – pravno pomembno dejstvo – trditvena podlaga - vezanost sodišča na trditveno podlago
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje mora biti vselej konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve. Solastnik mora od drugega solastnika zahtevati dopustitev uporabe.
Če stranka za svojo trditev o pravno pomembnem dejstvu predlaga določen dokaz, sodišče za utemeljitev dokazne ocene lahko uporabi katerokoli informacijo, ki jo o tem pravno pomembnem dejstvu ta dokaz posreduje.
solastnina- uporaba sorazmernega dela solastne stvari- uporaba tuje stvari v svojo korist
Zavračanje plačila uporabnine z utemeljitvijo, da zaseda svoj idealni solastninski delež nepremičnine, ni upoštevno, ker toženka z bivanjem v solastni nepremičnini posega v tujo nepremičnino in ima korist, ki je v brezplačni uporabi solastninskega deleža tožnikov. Dokler razmerja med solastniki (z delitvijo ali kako drugače) niso urejena, je treba na drug način preprečiti, na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža, in na drugi strani obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar.
neupravičena obogatitev – uporaba solastne stvari – uporabnina – standard konkretnega in realnega prikrajšanja
Napotilo na obogatitveni zahtevek izhaja iz pravila po katerem mora nedobroverni posestnik plačati za uporabo tuje stvari (a contrario razlaga določbe 2. odstavka 95. člena SPZ). Ta zahtevek ima prikrajšani torej ne glede na svoje stvarnopravne zahtevke (pravico zahtevati spremembo načina uporabe stvari) in poleg njih.
Standard „konkretnega in realnega prikrajšanja“ je treba razumeti tako, da pravice do plačila uporabnine nima tisti, ki nepremičnine prostovoljno ne uporablja (niti mu drugi solastnik tega ne preprečuje), čeprav je uporaba glede na naravo in namen stvari možna.
Tožnik je imel tudi ključ od stanovanja, kar vse kaže na to, da je posest (stanovanja in premičnih stvari v njem) v času motenja še vedno imel. Posest je dejanska oblast nad stvarjo, kar pa ne pomeni, da mora biti posestnik ves čas v fizičnem stiku s stvarjo. Posestnik ima posest, če lahko do nje vedno, ko to želi, dostopa, kar je v tem primeru izkazano. Tožnik s tem, ko se je selil iz stanovanja, ni izgubil posesti premičnih stvareh v stanovanju.
Za motenje posesti posrednega posestnika s strani neposrednega gre le, ko se je zaradi dejanja neposrednega posestnika spremenila vsebina posredne posesti (na primer če bi neposredni posestnik izročil stvar tretjemu tako, da bi se pretrgala veriga posredne in neposredne posesti).