Tožnica je tožbo v socialnem sporu na priznanje pravice do delne invalidske pokojnine umaknila, ker je uspela v drugem socialnem sporu z zahtevkom na priznanje pravice do invalidske pokojnine. Uspešna uveljavitev druge pravice iz obveznega zavarovanja ne pomeni izpolnitve zahtevka, zato tožnica ni upravičena do povračila stroškov postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0072425
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZIZ člen 11, 34, 34/1, 34/3, 46, 46/3. ZPP člen 7, 212, 214.
odškodninska odgovornost države – delo izvršilnega sodišča – protipravnost ravnanja sodnika – načelo hitrosti postopka – razumen rok – vročanje sklepa o izvršbi organizaciji za plačilni promet – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na opisane okoliščine sodniku ni mogoče očitati kršitve profesionalnih standardov ravnanja. Odločilni razlogi za to so, da (1) sodišče ni kršilo nobene določbe ZIZ, (2) ni določen instrukcijski rok za odločitev o predlaganem dodatnem predmetu izvršbe in posledično vročanje organizaciji za plačilni promet, (3) je sodišče postopalo v običajnih časovnih okvirih, (4) tožeča stranka ni z ničemer opozorila na nujnost zadeve. Odškodninska odgovornost države po 26. členu Ustave zato v obravnavanem primeru ni podana.
Kljub temu, da je tožnik s toženo stranko ob prenehanju delovnega razmerja podpisal sporazum, v katerem je navedeno, da so urejene vse medsebojne obveznosti, v sporu utemeljeno vtožuje plačilo kolektivnih dodatkov k plači, za katere se je tožena stranka dogovorila s sindikatom, saj tožnik ob podpisu sporazuma s tem dogovorom ni bil seznanjen. Tako se pravici iz naslova kolektivnih dodatkov k plači ni mogel veljavno odpovedati.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070125
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
najemna pogodba – višina najemnine in obratovalnih stroškov – indeks cen – trditveno in dokazno breme
Tožena stranka ni zatrjevala, da bi tožeča stranka višino najemnine in obratovalnih stroškov usklajevala v nasprotju z dogovorom med pravdnima strankama. Glede na podane trditve tožeče stranke in ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavlja podlago vtoževanega zneska najemna pogodba s sklenjenima aneksoma št. 1 in 3, bi morala tožena stranka tožbenemu zahtevku jasno in konkretizirano nasprotovati. To v konkretnem primeru pomeni, da bi morala izrecno oporekati, da je tožeča stranka uporabila napačen indeks rasti oziroma da je najemnino in obratovalne stroške usklajevala prepogosto, torej v nasprotju z dogovorom v aneksu št. 3.
Namen objave popravka ni dati zadoščenje (satisfakcijo) za škodo zaradi domnevno neresničnih trditev o dejstvih, temveč je omogočiti objektivizacijo opisa nekega dogajanja ali stanja. Pravica do popravka pa ne sme voditi do nastanka nove škode zaradi žalitev, ki bi jih storil upravičenec do popravka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072455
SZ člen 28. ZPP člen 108, 180, 180/1, 286.
pogodba o upravljanju – upravnik – obratovalni stroški in stroški upravljanja hiše – specifikacija stroškov – določenost tožbenega zahtevka – nepopolna tožba – sklepčnost
Zahtevek iz tožbe je določen takrat, kadar je do te mere specificiran in opisan, da je mogoče en zahtevek jasno ločiti od drugega oziroma, da je jasno, kaj tožeča stranka zahteva, da ji tožena stranka plača. Ker pa iz vtoževanih računov še vedno ni razvidno, katere od pogodbeno dogovorjenih postavk tožeča stranka sploh vtožuje in kolikšen od pogodbeno dogovorjenih postavk odpade na posamezne zneske iz računov, je tožba nepopolna.
Šele po tem, ko ima tožba vse tiste sestavine, ki jih kot popolna vloga mora imeti, se lahko pojavi vprašanje sklepčnosti in šele po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo na podlagi take tožbe se je možno sklicevati na eventualno maksimo iz 286. člena ZPP.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 89, 96, 116, 116/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - bolniški stalež
Ker pri toženi stranki ni prišlo do prenehanja potrebo po delu večjega števila delavcev, tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa presežnih delavcev in delavca, ki mu bo podala odpoved, izbrati na podlagi v ZDR določenih kriterijev. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je utemeljeno podala tožniku, čigar delo je postalo nepotrebno.
ZPP člen 77, 205, 205/1, 205/1-4, 208. ZFPPIPP člen 245.
osebni stečaj pravdne stranke - omejitev poslovne sposobnosti - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika
Prva toženka z uvedbo stečajnega postopka ni izgubila poslovne sposobnosti, zaradi česar bi sodišče moralo pravdni postopek prekiniti. Prva tožena stranka je poslovno (in z njo pravdno) sposobnost izgubila zgolj glede razpolaganja z njenim premoženjem, ki sodi v stečajno maso. Tako je treba ugotoviti, ali je predmet obravnavanega spora premoženje, ki spada v stečajno maso, ali ne.
Do prekinitve postopka ne pride v primerih, ko stranka kljub uvedbi postopka osebnega stečaja še vedno ima poslovno in pravdno sposobnost glede predmetna obravnavanja v določeni pravdi.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izpodbijanje sklepa o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – solastništvo nepremičnine – odgovornost RS za zapustnikove dolgove
Če je želela dolžnica z ugovorom uveljaviti prenehanje njene odgovornosti za zapustničin dolg iz razloga, da ni več solastnica nepremičnine, ji je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, da odgovornost ni omejena po vrsti premoženja, temveč po vrednosti. Dolžnica ni v ugovoru podala trditev, niti predlagala dokazov, da je vrednost celotnega premoženja, ki je nanjo prešlo, že izčrpana.
Dolžnica ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je njen solastninski delež na nepremičnini manjši, kot je dovoljeno v sklepu o nadaljevanju izvršbe, ter da zaradi odsvojitve ni več solastnica nepremičnine, čeprav je zemljiškoknjižno stanje drugačno.
Sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom (poleg ali na mesto že dovoljenega) sme dolžnik izpodbijati z ugovorom samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe.
izvedba dokazov – vnaprejšnja dokazna ocena – načelo kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – kršitev pravice do izjave
Neizvedba dokazov je tožniku v celoti odvzela možnost enakega obravnavanja pred sodiščem, saj navedenih dokazov ni mogoče šteti kot očitno neutemeljenih, neprimernih ali nebistvenih za ugotavljanje odločilnih dejstev. Pravdni postopek ne pozna formalnih dokaznih pravil in tožnik bi lahko svoje trditve o tem, kako bi zakupljene parcele izrabljal, izkazal tudi z zaslišanjem prič in lastnim zaslišanjem, vse navedeno pa bi nato lahko objektiviziral tudi strokovnjak ustrezne stroke. Zavrnitev omenjenih dokaznih predlogov z obrazložitvijo, da je dejansko stanje že dovolj razčiščeno, ne da bi se o posameznih fazah tožnikove dejavnosti sploh izvajali kakšni dokazi, pomeni tudi vnaprejšnjo dokazno oceno še neizvedenih dokazov.
Le če bi sodišče ugotovilo, da je v konkretnih okoliščinah primera prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika (ker so na primer terjatve stečajnega dolžnika do upnika (tretje osebe) fiktivne), bi bilo dejanje kompenzacije izpodbojno.
Pri spremembi preživnine se lahko kredit upošteva le za reševanje osnovnega ne pa luksuznega stanovanjskega vprašanja.
Pritožbena navedba o tem, da je potrebno stanovanjske stroške deliti na tri dele, ker naj bi od oktobra 2011 v stanovanju živel partner toženkine matere, je nedopustna (in zato neupoštevna) pritožbena novota. Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za omenjeno navedbo, saj bi imelo njeno upoštevanje ravno nasprotni učinek.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Ocenilo je, da tožba tožeče stranke še vedno ni primerna za obravnavo. Iz navedb tožeče stranke namreč ni mogoče razbrati okoliščin, pomembnih za presojo škodnega dogodka, ni moč razbrati okoliščin, pomembnih za presojo vzročne zveze, tožeča stranka ni pojasnila, v čem in kako je sploh oškodovana niti ni pojasnila okoliščin, relevantnih za presojo njenega zahtevka po višini. Ker tožeča stranka tožbe ni dopolnila tako, da je primerna za obravnavo, jo je prvostopenjsko sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – pridobitev ločitvene pravice izven izvršilnega postopka – prekinitev izvršilnega postopka – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku – stroški izvršilnega postopka – DDV – pooblaščenec kot davčni zavezanec
Izvršilno sodišče tedaj, ko se med izvršilnim postopkom začne nad dolžnikom stečajni postopek, ne razlikuje med položajem, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v postopku izvršbe, in položajem, ko jo je pridobil izven tega postopka. Za odločitev izvršilnega sodišča, ali bo že začet izvršilni postopek zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom prekinilo, je namreč bistveno le, da je upnik do začetka stečajnega postopka (na kakršenkoli način) pridobil ločitveno pravico (zaradi česar postopek izvršbe ni bil ustavljen že z začetkom stečajnega postopka) ter da do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, še ni bila opravljena.
V konkretnem primeru je bil v stečajnem postopku že izdan (pravnomočen) sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, upnik pa je pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, ki jo ima na nepremičninah, ki sta predmet tega izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek izvršbe, prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, se bosta opravila v stečajnem postopku.
sanacija banke – prenos korporacijskih pravic – podrejene terjatve
Tožeča stranka in vsi delničarji bodo morali počakati na zaključek sanacije Ljubljanske banke in tedaj bo moč ugotoviti, ali bodo njihove "podrejene" obveznosti moč izterjati.
razlastitev – določitev odškodnine – procesne predpostavke – sodna pristojnost – upravna zadeva - ugovor res iudicata – določitev nadomestne gradbene parcele - denarna odškodnina zaradi razlastitve
Za odločanje o nadomestni gradbeni parceli je v skladu z določilom 19. člena ZSZ-84 pristojen občinski upravni organ. Zato sodna pristojnost za odločanje o zahtevi predlagateljice za dodelitev nadomestne gradbene parcele ni podana in bi moralo po zavrženju predloga v tem delu sodišče prve stopnje odločati o podrejenem predlogu. Sodna pristojnost za odločanje o denarni odškodnini zaradi razlastitve predlagateljice pa je namreč v skladu z določilom 12. člena ZSZ-84 podana.
Obstoj prekarističnega razmerja daje tožnici aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, s katero zahteva izselitev toženca, ne glede na to, da je zgolj najemnica stanovanja. Za njeno aktivno legitimacijo tudi ni bistveno, da je s tem, ko je tožencu dovolila uporabo stanovanja, kršila najemno pogodbo.
Posodnik lahko zahteva vrnitev stvari in s tem prekliče prekarij, kadarkoli hoče, brez omejitev. Če prekarist ne ravna v skladu s preklicem in stvari po zahtevi posodnika ne vrne, postane po sodni praksi nedobroveren imetnik z obveznostmi iz 96. člena SPZ.