solastnina- uporaba sorazmernega dela solastne stvari- uporaba tuje stvari v svojo korist
Zavračanje plačila uporabnine z utemeljitvijo, da zaseda svoj idealni solastninski delež nepremičnine, ni upoštevno, ker toženka z bivanjem v solastni nepremičnini posega v tujo nepremičnino in ima korist, ki je v brezplačni uporabi solastninskega deleža tožnikov. Dokler razmerja med solastniki (z delitvijo ali kako drugače) niso urejena, je treba na drug način preprečiti, na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža, in na drugi strani obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar.
lastninska pravica - pravica uporabe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - vstop dedičev v pravdo - originarna pridobitev lastninske pravice - smrt stranke s pooblaščencem
Posledica lastninjenja po ZLNDL je bila originaren način pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona. Zato je tožeča stranka pravilno postavila ugotovitveni tožbeni zahtevek.
Dediči umrle tožnice so pravdna stranka že od njene smrti dalje, čeprav so še neznani, na njih se pravilno glasi tudi izrek izpodbijane sodbe. Dediči torej niso pravdna stranka šele od formalnega vstopa v pravdo.
delež razvezanih zakoncev na skupnem premoženju - večji prispevek enega zakonca - vlaganje enega zakonca po razpadu zakonske zveze - obligacijski zahtevek
Vlaganja posameznega zakonca brez soglasja drugega zakonca v skupno nepremično premoženje po razpadu zakonske zveze na višino deležev ne morejo vplivati. Ker pa se v primeru kasnejših vlaganj poveča vrednost nepremičnine, lahko morebitno obogatitev partnerja in svoje prikrajšanje vlagatelj uveljavlja le z obligacijskim zahtevkom.
ZPUOOD v 18. členu ureja položaj, ko je bila družba izbrisana po njegovi uveljavitvi. Navedeni člen določa, da z dnem uveljavitve tega zakona (17.11.2011) prenehajo veljati določbe od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP, ki so urejale odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. Po uveljavitvi tega zakona torej aktivni družbeniki pravne osebe ne odgovarjajo več za izpolnitev njenih neplačanih obveznosti, odgovorni so le, če gre za spregled pravne osebnosti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0068344
ZIZ člen 42.
potrdilo o izvršljivosti – razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Iz podatkov spisa izhaja, da je bil sklep nasprotnemu udeležencu pravilno vročen, pritožbe ni bilo, zato je postal sklep pravnomočen, kar pomeni, da je dokončen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi
Tako kot velja pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, da delodajalec odpovedi ni dolžan podati takoj, ko se pokažejo prve težave pri poslovanju, velja pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Rok za podajo takšne odpovedi ne začne teči že z dnem, ko se delodajalcu prvič porodijo dvomi, ali je delavec sploh sposoben pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Doseganje pričakovanih rezultatov dela je pri vodstvenem delu možno ugotavljati le na podlagi primerjave med tem, kar so utemeljena pričakovanja delodajalca, temelječa na opisu del in nalog, ter na zastavljenih ciljih, in med dejanskimi ugotovitvami o načinu izvrševanja teh nalog.
prenehanje zavarovanja pri zamenjavi lastnika zavarovane stvari – povračilo premije za neuporabljeni čas zavarovanja – načelo deljivosti premije – nesklepčna tožba
Glede na namen in naravo pogodbe za premoženjsko zavarovanje, kot tudi glede na splošna načela obligacijskega prava, je razumljivo, da je zavarovalnica zato, ker je tudi sama izpolnila svojo pogodbeno obveznost, v primeru prenehanja zavarovanja za naprej upravičena obdržati premijo do konca zavarovalne dobe. V kolikor pa nastanek rizika, za katerega je zavarovalnica prevzela kritje, nima za posledico izpolnitve njene obveznosti za plačilo zavarovalnine, ni razloga, da bi obdržala del premije za čas, ko zavarovalna pogodba ne obstaja več.
prometna nesreča - opustitev dolžnega ravnanja - udeležena mladoletna kolesarka - zapustitev kraja nesreče brez posredovanja podatkov
V prometni nesreči je bila kot oškodovanka udeležena mladoletna oseba s kolesom, kar predpostavlja drugačno ravnanje, kot če bi šlo za odraslo osebo. Oškodovankina izjava, da je vse v redu, ne more oprostiti toženca dolžnega ravnanja v primeru prometne nesreče. Tudi sicer mu je bilo znano, da je nastala vsaj premoženjska škoda, zato je bila v vsakem primeru dolžnost voznika zavarovanega vozila, udeleženega v prometni nezgodi, da posreduje svoje podatke.
ZIZ člen 32, 101, 102, 128, 128/2, 129. ZDR člen 102, 132. ZIP člen 92, 92-10. ZOdvT tarifna številka 3464, 6466.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe – omejitve izvršbe – (stalni) denarni prejemki iz delovnega razmerja – potni stroški, kilometrina, stroški za prehrano, dnevnice, regres
Predmet izvršbe na denarno terjatev dolžnika je lahko vsaka dolžnikova denarna terjatev, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Ker niti ZIZ (v 101. in 102. členu) niti Zakon o delovnih razmerjih niti kak drug zakon ne določa, da bi bili denarni prejemki dolžnika iz naslova povrnitve stroškov v zvezi z delom izvzeti iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena, sodišče prve stopnje ni imelo zakonite podlage za zavrnitev omenjenega upnikovega predloga na podlagi 102. člena ZIZ.
kmetijsko zemljišče – potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine – potrdilo o odobritvi pravnega posla in potrdilo, da odobritev ni potrebna – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
Skladno z določbo drugega odstavka 38. člena ZZK-1 mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu v zvezi s pravnim poslom s kmetijskimi zemljišči priloženo potrdilo o odobritvi pravnega posla oz. potrdilo, da odobritev ni potrebna, ki v obravnavani zadevi ni bilo izdano. Upoštevaje načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, takšnega potrdila ne more nadomestiti navedba v obrazložitvi odločbe upravne enote, da parcela št. 2860/28 ni predmet odobritve pravnega posla.
vročanje – kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem
Zgolj s pavšalnimi trditvami, da dopušča možnost, da je pisanje prejel nekdo drug, ker se je sam večkrat tudi čez vikende nahajal v Avstriji, toženec ni izkazal, da mu pisanje ne bi bilo pravilno vročeno. Glede na navedeno je ugotoviti, da tožencu ni bila kršena pravica do obravnavanja, saj iz vročilnice izhaja, da mu je bilo pisanje vročeno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/6, 90, 114, 126, 132. ZPIZ-1 člen 36.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - reintegracija - pravnomočna sodba - rok za podajo odpovedi - upokojitev - odpravnina ob upokojitvi - božičnica
Ker je bil zaradi spremenjene organizacije tožene stranke ukinjen celoten nivo svetovalcev uprave, ob pozivu tožnika nazaj na delo po pravnomočni sodbi sodišča tožena stranka zanj ni imela več na voljo delovnega mesta (svetovalca uprave). Zato mu je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s hkratno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ki pa je tožnik ni sprejel.
podjemna pogodba - odgovornost za napake – pravica zahtevati odpravo napak – odprava napak na stroške podjemnika - zahtevek na plačilo del po nasprotni tožbi
Glede na to, da je tožena stranka (naročnik) med jamčevalnimi zahtevki izbrala (in so za to izpolnjene vse predpostavke) pravico odpraviti napako na stroške podjemnika, ima pravico od tožene stranke zahtevati povrnitev vseh stroškov, ki so ji nastali zato, ker je zagotovila odpravo napake. Če naročnik povrnitev teh stroškov zahteva s (v tem primeru: nasprotno) tožbo, je takšen njegov zahtevek utemeljen, hkrati pa ni mogoče zavrniti zahtevka tožeče stranke za plačilo za opravljeno delo. To bi bilo mogoče storiti le v primeru, če bi tožena stranka uveljavljala (le ) znižanje plačila zaradi zmanjšanja vrednosti objekta zaradi napake ali zaradi odstopa tožene stranke (naročnika) od pogodbe.
Okoliščine, kot so „lahkomiselnost in neodgovornost“ upnika na eni strani ter „lahkomiselnost in neodgovornost stečajnega dolžnika“ na drugi so zgolj okoliščine, ki vplivajo na presojo, ali je bilo prevzemanje obveznosti nesorazmerno glede na premoženjski položaj dolžnika, ne morejo pa biti – ob nesporno ugotovljenem nesorazmernem prevzemanju obveznosti - razlog za zavrnitev upnikovega ugovora.
Kot izhaja iz podatkov v spisu je sodišče prve stopnje nalog za plačilo sodne takse po tar. št. 3/1 ZST-1 v znesku 854,18 EUR vročilo toženi stranki 25. 1. 2011, ta pa je pravočasno vložila ugovor zoper plačilni nalog. Sodišče prve stopnje je ugovor tožene stranke s sklepom z dne 5.4.2011 zavrnilo, vendar ga je pomotoma vročilo tožeči stranki. Sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog torej še ni pravnomočen, zato pogoji za nastop posledic iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP niso izpolnjeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072422
ZPP člen 7, 108, 154, 154/2, 183, 212, 214, 214/2, 283. OZ člen 251, 251/5, 633.
pobot – trditvena podlaga – sklepčnost – pogodbena kazen – rok za uveljavljanje pogodbene kazni – primopredaja izrednih del – preložitev naroka – priznana dejstva – pravdni stroški
Čeprav torej iz dokončnega obračuna z dne 27. 02. 2009 izhaja, da je bil rok izvedbe del prekoračen za pet mesecev in da investitor zahteva penale v višini 10 % pogodbene kazni, je takšno uveljavljanje pogodbene kazni prepozno. Treba je namreč upoštevati, da se je prevzem vršil dne 11. 02. 2009 in da bi morala toženka svojo pravico uveljavljati najkasneje tisti dan (torej nemudoma) in ne šele dne 27. 02. 2009, to je 16 dni po prevzemu.
V listinski dokumentaciji spisa ni navedb tožeče stranke, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek ali da bi se pravdni stranki poravnali. V konkretnem primeru je bil postopek ustavljen, ker nobena od pravdnih strank v roku štirih mesecev, ko je nastopilo mirovanje, ni predlagala nadaljevanja postopka, zato se tožba šteje za umaknjeno. Umik tožbe pa smiselno ne pomeni nič drugega kot priznanje, da je bil tožbeni zahtevek neutemeljen.