V listinski dokumentaciji spisa ni navedb tožeče stranke, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek ali da bi se pravdni stranki poravnali. V konkretnem primeru je bil postopek ustavljen, ker nobena od pravdnih strank v roku štirih mesecev, ko je nastopilo mirovanje, ni predlagala nadaljevanja postopka, zato se tožba šteje za umaknjeno. Umik tožbe pa smiselno ne pomeni nič drugega kot priznanje, da je bil tožbeni zahtevek neutemeljen.
Četudi bi tožnik po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga toženi stranki povzročil škodo, ni podana pravna podlaga, da bi se odpoved „prekvalificirala“ v odpoved iz krivdnih razlogov.
cenitveno poročilo – vročanje – pristop k izvršbi - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje mora vročiti cenitveno poročilo vsem (tudi pristopljenim) upnikom, ne le upniku vodilne zadeve in dolžniku, da lahko nanj podajo pripombe, saj jih veže kasnejši (pravnomočni) sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.
ZPP člen 76, 76/3. SZ-1 člen 72. SPZ člen 105, 112, 119.
predlog za podelitev sposobnosti biti stranka – premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo – skupnost etažnih lastnikov – rezervni sklad – skupni deli stanovanjske stavbe
Prva tožeča stranka nima premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo. Po tretjem odstavku 76. člena ZPP gre za bistven (ne pa tudi edini) pogoj za priznanje lastnosti stranke tudi tistim oblikam združevanja, ki te sposobnosti sicer nimajo.
Res je, da premoženje etažnih lastnikov predstavljajo skupni deli stanovanjske stavbe, vendar s solastniškim deležem na skupnih delih ni mogoče samostojno razpolagati, ker sta lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov v skladu s 105. členom SPZ neločljivo povezani pravni razmerji, ki tvorita etažno lastnino - ta pa je lahko po 112. členu SPZ predmet razpolaganja le kot celota. Tudi prisilna izvršba na skupni del ni mogoča. Prva tožeča stranka torej s sklicevanjem na to premoženje ne more doseči predlaganega priznanja lastnosti stranke. Premoženja, ki je po tretjem odstavku 76. člena ZPP pogoj za priznanje lastnosti stranke, ne predstavljajo niti sredstva rezervnega sklada, ki ga je ustanovila prva tožeča stranka.
obstoj najemne pogodbe – absolutna bistvena postopkovna kršitev – izpodbijanje dejanskega stanja - spor majhne vrednosti
Vprašanje dokazne ocene pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ni dopusten pritožbeni razlog. Vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na pritožbeno stališče, da bi morala tožeča stranka dokazati obstoj pogodbe med pravdnima strankama, katero je v spis vložila nepodpisano in, da bi moralo sodišče odločati na podlagi pravil o dokaznem bremenu, predstavlja pritožbeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga – upravičen vzrok za zamudo – potrebna skrbnost – stroški postopka
Sodišče prve stopnje mora celovito dokazno oceniti stopnjo skrbnosti tožene stranke pri ravnanju s sodnimi pošiljkami in šele nato lahko sprejme zaključek o obstoju upravičenega vzroka za zamudo roka, saj je obstoj potrebne skrbnosti pri toženi stranki kot pravni osebi predpogoj za takšen dejanski in pravni zaključek. Če je pri toženi stranki vzpostavljen takšen način ravnanja s poštnimi pošiljkami, da je mogoče zagotoviti sledljivost vseh vhodnih in izhodnih pošiljk, se lahko šteje, da je vzrok za zamudo izven sfere njenega delovanja.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - pritožba - rok za vložitev tožbe
Pritožba na komisija za pritožbe je procesna predpostavka za sodno varstvu tako v primeru, če javni uslužbenec v času trajanja pogodbe o zaposlitvi uveljavlja transformacija v delovno razmerje za nedoločen čas, kot v primeru, če transformacijo uveljavlja po izteku časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - izraba letnega dopusta - začasna nezmožnost za delo
Tožnik je za letni dopust zaprosil in ga tudi izkoristil. Šele naknadno je bilo za isto obdobje s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da za delo zaradi zdravstvenih težav ni bil zmožen. Na podlagi takšne odločbe tožena stranka ni ravnala zakonito, ko je tožniku anulirala letni dopust in evidence spremenila, tako da je bilo tožniku obračunano nadomestilo za bolniški stalež. Za to obdobje mu je dolžna plačati odškodnino v višini 17 dni letnega dopusta, koliko mu ga je „odvzela“.
Zoper procesne sklepe ni pritožbe. Pravno sredstvo mora biti stranki zagotovljeno le zoper končno odločbo sodišča prve stopnje (meritorno ali procesno).
ZDR člen 129. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 77.
plača - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - dokazno breme
Ker v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi ni bilo posebej določeno, da je dodatek za delovno dobo že zajet v osnovni plači in ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku za sporno obdobje poleg osnovne plače izplačala tudi dodatek za delovno dobo, je tožbeni zahtevek za plačilo tega dodatka utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožniku se v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita, da je naročil dodatna gradbena dela, ki so občutno presegala prvotno dogovorjena. Pri presoji zakonitosti te odpovedi je treba upoštevati, da je tožnik izvajalcu naročil, naj v zvezi z dodatnimi deli pripravi predračun, česar izvajalec ni naredil, ampak je začel izvajati dodatna dela brez predračuna. Ne glede na to, da bi lahko bil tožnik bolj aktiven in bi določno odredil, kako naj se ravna z dodatnimi delu, njegovemu ravnanju ni mogoče očitati, da je naročil dodatna dela, ki so občutno presegala dogovorjena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda s plačilom - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
V primeru, ko je podan eden izmed zakonsko določenih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, delavec lahko pogodbo o zaposlitvi odpove po predpisanem postopku. V tem primeru se pred sodiščem ne ugotavlja, ali glede na vse okoliščine in interese pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
ZDR člen 82, 82/1, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4. ZPP člen 98, 98/5, 343.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pooblastilo - brezplačna pravna pomoč - zavrženje pritožbe
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je podana zaradi neuspešnega poskusnega dela, ni nezakonita, če delavcu pred podajo odpovedi ni omogočen zagovor.
Odločba o podelitvi brezplačne pravne pomoči ne more nadomestiti pooblastila, ki ga stranka poda odvetniku za zastopanje v individualnem delovnem sporu.
Sodišče prve stopnje bi zaradi skopih navedb v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko zaslišalo storilca in na zaslišanju, ki je namenjeno razjasnitvi okoliščin v zvezi s prognozo ali je mogoče pričakovati, da storilec prekrškov ne bo več ponavljal, da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih, ugotovilo potrebne okoliščine za sprejem odločitve o storilčevem predlogu. Prav tako pa bi sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja moralo upoštevati in se opredeliti tudi do zatrjevanega dejstva, da bi zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ostal brez zaposlitve, ker tudi ta okoliščina nedvomno vpliva na odločitev storilca o nadaljnjem ravnanju in spoštovanju predpisov o varnosti cestnega prometa, saj je izguba zaposlitve nedvomno izredno huda posledica izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ustrezna zaposlitev
Dolžnost delodajalca, da v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveri možnost zaposlitve delavca na drugih delih, se nanaša le na ustrezno zaposlitev, to je takšno, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela, ki ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca do kraja bivanja delavca.
V primeru prenehanja delovnega razmerja po sklepu stečajnega upravitelja (v stečajnem postopku) pravica do odpravnine nastane šele po začetku stečajnega postopka in se šteje kot izdatek, nastal zaradi stečajnega postopka. Enako kot za stroške stečajnega postopka zato ne velja obveznost prijave terjatve v stečajno maso.
neupravičena pridobitev – odstop od pogodbe – nadomestitev vrednosti opravljene storitve – škoda – dogovorjen popust
Z odstopom od pogodbe je tožena stranka sama zase pridobila koristi (50 % popust), katere zgolj pri naročilu dvomesečnega oglaševanja ne bi bila deležna. Ker je pravna podlaga za pridobitev dogovorjenega popusta pozneje odpadla, je bila tožena stranka neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke, zaradi česar je dolžna nadomestiti vrednost opravljene storitve s strani tožeče stranke v polni vrednosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - obveščanje delodajalca
Tožnica je toženo stranko preko vodje obvestila, da gre k zdravniku in da ne more priti na delo, ker še ni zdrava. Ker jo je s tem obvestila o svoji odsotnosti in razlogih zanjo, očitek, da je z dela izostala in da o razlogih za izostanek delodajalca ni obvestila, v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
dodatek k plači - dodatek za povečan obseg dela - čista denarna terjatev - sodno varstvo - javni uslužbenec
Tožnik (javni uslužbenec) je s tožbo zahteval izplačilo dodatka za povečan obseg dela v skladu s sklepi tožene stranke. Četudi je v ZJU predpisan poseben postopek (sodnega) varstva pravic iz delovnega razmerja, je tožba dopustna, saj lahko delavec (javni uslužbenec) denarne terjatve uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem po četrtem odstavku 204. člena ZDR.