Sodišče prve stopnje bi zaradi skopih navedb v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko zaslišalo storilca in na zaslišanju, ki je namenjeno razjasnitvi okoliščin v zvezi s prognozo ali je mogoče pričakovati, da storilec prekrškov ne bo več ponavljal, da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih, ugotovilo potrebne okoliščine za sprejem odločitve o storilčevem predlogu. Prav tako pa bi sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja moralo upoštevati in se opredeliti tudi do zatrjevanega dejstva, da bi zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ostal brez zaposlitve, ker tudi ta okoliščina nedvomno vpliva na odločitev storilca o nadaljnjem ravnanju in spoštovanju predpisov o varnosti cestnega prometa, saj je izguba zaposlitve nedvomno izredno huda posledica izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožniku se v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita, da je naročil dodatna gradbena dela, ki so občutno presegala prvotno dogovorjena. Pri presoji zakonitosti te odpovedi je treba upoštevati, da je tožnik izvajalcu naročil, naj v zvezi z dodatnimi deli pripravi predračun, česar izvajalec ni naredil, ampak je začel izvajati dodatna dela brez predračuna. Ne glede na to, da bi lahko bil tožnik bolj aktiven in bi določno odredil, kako naj se ravna z dodatnimi delu, njegovemu ravnanju ni mogoče očitati, da je naročil dodatna dela, ki so občutno presegala dogovorjena.
plača – določitev količnika – plačilo razlike v plači – bruto/neto znesek – zamudne obresti
Izrek izpodbijane sodbe je nejasno formuliran, ker ni jasno razvidno, ali so zamudne obresti prisojene od bruto ali od neto razlik v plači, čeprav je tožnik upravičen le do zamudnih obresti od neto zneskov, izračunanih od prisojenih bruto razlik po odvodu davkov in prispevkov.
ZPP člen 76, 76/3. SZ-1 člen 72. SPZ člen 105, 112, 119.
predlog za podelitev sposobnosti biti stranka – premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo – skupnost etažnih lastnikov – rezervni sklad – skupni deli stanovanjske stavbe
Prva tožeča stranka nima premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo. Po tretjem odstavku 76. člena ZPP gre za bistven (ne pa tudi edini) pogoj za priznanje lastnosti stranke tudi tistim oblikam združevanja, ki te sposobnosti sicer nimajo.
Res je, da premoženje etažnih lastnikov predstavljajo skupni deli stanovanjske stavbe, vendar s solastniškim deležem na skupnih delih ni mogoče samostojno razpolagati, ker sta lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov v skladu s 105. členom SPZ neločljivo povezani pravni razmerji, ki tvorita etažno lastnino - ta pa je lahko po 112. členu SPZ predmet razpolaganja le kot celota. Tudi prisilna izvršba na skupni del ni mogoča. Prva tožeča stranka torej s sklicevanjem na to premoženje ne more doseči predlaganega priznanja lastnosti stranke. Premoženja, ki je po tretjem odstavku 76. člena ZPP pogoj za priznanje lastnosti stranke, ne predstavljajo niti sredstva rezervnega sklada, ki ga je ustanovila prva tožeča stranka.
ugovor zoper sklep – izvršilni naslov - hipotekarni dolžnik – izvršba ne nepremičnine – ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine – ugovor tretjega – nečelo superficies solo cedit
Tretji je glede na predmet izvršbe v primerjavi s hipotekarnim dolžnikom v drugačnem položaju, ker njegova obramba temelji na izhodišču, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ), kar ne velja za hipotekarnega dolžnika, saj lastninska pravica izvršbe na zastavljeno nepremičnino ne more preprečiti, ko je bistvo zastavne pravice prav v poplačilu iz vrednosti zastavljene stvari (prvi odstavek 128. člena SPZ). Ugovore materialnega prava glede hipoteke na predmetu izvršbe kot tudi glede terjatve, ki lahko vplivajo na veljavnost obeh pravic in s tem na izid izvršilnega postopka lahko uveljavlja v ugovoru dolžnikov.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 67, 67/3.
invalidska pokojnina – kategorija invalidnosti
Pri tožniku, ki je še zmožen opravljati drugo delo z določenimi omejitvami v polnem delovnem času, je podana III. kategorija invalidnosti. Ker ni dopolnil starosti 63 let, nima pravice do invalidske pokojnine.
pritožba – dokončna in pravnomočna odločba – procesna predpostavka
Tožnik navaja, da je zoper odločbo z dne 1. 4. 2009 dvakrat ustno ugovarjal, prvič na hodniku območne enote toženca, drugič pa se o tem ni pisal zapisnik. Takšnih ugovorov ni mogoče šteti kot vložitev pritožbe, zato je odločba z dne 1. 4. 2009 postala dokončna in pravnomočna in je sodišče tožbo na njeno odpravo utemeljeno zavrglo.
ZObr člen 5, 5/1, 5/1-13, 98.f, 100.a. ZJU člen 85, 85/2, 194, 194/1.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za določitev osnovne plače - dokončna in pravnomočna odločba - dejansko delo - dodatek k plači - dodatek za stalnost
Obdobje, ko je tožnica delala kot svetovalka za obrambno vzgojo mladine in kot vodja odseka za učna sredstva, se ne upoštevajo kot delovna doba za priznanje višjega dodatka za stalnost, saj tožnica dela ni opravljala na vojaški dolžnosti oz. ni opravljala vojaške službe po formacijah teritorialne obrambe oziroma v drugih sestavah, izenačenih s teritorialno obrambo v skladu s predpisi.
ZDR člen 41, 41/1, 42, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda s plačilom - opomin na izpolnjevanje obveznosti
Na utemeljenost razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, ki mu delodajalec najmanj trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, ne vpliva dejstvo, da je delodajalec plačilo kasneje (z zamudo) izplačal.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074327
ZIZ člen 5, 260, 260/1, 260/1-5, 266, 266/2, 270, 270/1, 270/2, 270/3. OZ člen 190.
sodišče, pristojno za izdajo začasne odredbe – zastavna pravica – pristop k dolgu neupravičena pridobitev – nekonkretizirana nevarnost – neznatna škoda
V primeru, ko je uveden pravdni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje skladno z določilom drugega odstavka 266. člena ZIZ pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.
Vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika oziroma v Centralnem registru nematerializiranih vrednostih papirjev je skladno z določilom 5. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ možno izposlovati le s predhodno odredbo, ne pa tudi z začasno odredbo.
Pristopnik je zavezan upniku kot dolžnik in izpolnjuje svoj, ne tuj dolg. Morebitni zahtevek pristopnika proti prvotnemu dolžniku, pa lahko izvira samo iz pravnega razmerja med pristopnikom in prvotnim dolžnikom.
Vsak poseg v tujo lastnino predstavlja za lastnika škodo. Zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika.
ZDR člen 73, 73/3. ZPIZ-1 člen 94, 390, 391, 397, 446.
nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-1 – nadomestilo za čas čakanja po ZPIZ
Kljub temu da je tožnik invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve oziroma razporeditve na drugo ustrezno delo vse od leta 1995 dalje, ne more uveljaviti pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo po ZPIZ, ker ni bil uživalec nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo, zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila za čas čakanja pa je bila vložena v času veljavnosti ZPIZ-1, ki te pravice ne pozna več.
ZDR člen 72, 72/1, 72/1-6, 75. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 48, 48/1, 339, 339/1, 339/1-4, 482, 482/1, 482/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodja - odpoklic - utemeljen razlog - stvarna pristojnost
S tožnikovim odpoklicem s funkcije poslovodje pri toženi stranki je podane utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo tako dogovorjeno z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili za opravljanje poslovodne funkcije.
prenos terjatve namesto plačila – odgovornost dolžnika za resničnost in izterljivost terjatve – prenesena terjatev v višini izterjevane terjatve
Res je, da dolžnik odgovarja za resničnost in izterljivost prenesene terjatve, vendar pa to pomeni, da ima upnik do dolžnika nov materialnopravni zahtevek iz tega pravnega naslova, nikakor pa to ne pomeni, da določba tretjega odstavka 127. člena ZIZ ne učinkuje, če prenesena terjatev ne obstaja ali je neizterljiva.
Tožeča stranka ni navedla nobenih podatkov za taksno oprostitev, zato je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrnilo in ne zavrglo. Sodišče prve stopnje na podlagi pravil o nepopolnih vlogah tožeče stranke tudi ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev, prav tako pa v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev. Odločilnega pomena za izpodbijano odločitev je tako, da tožeča stranka ni zadostila trditveni podlagi, ne pa izostanek obrazca ZST-1. Slednji predstavlja zgolj dokaz, ki je namenjen potrjevanju že zatrjevanih dejstev.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da mora odvetnik kot skrbni pravni strokovnjak brati vabilo in se zglasiti na tisti lokaciji, ki je v vabilu za opravo naroka za glavno obravnavo določen.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZDSS-1 člen 61, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – procesna predpostavka
Tožnica bolniški stalež od 21. 4. 2011 do 27. 9. 2011 uveljavlja neutemeljeno. Za obdobje od 21. 4. 2011 do 24. 6. 2011 ji je bil stalež že priznan s strani osebne zdravnice, zato sodišče ni imelo nobene podlage, da bi ponovno presojalo že odobren stalež, za obdobje od 25. 6. 2011 do 27. 9. 2011 pa ni obstajala procesna predpostavka, ker toženec o tem ni odločal.
ugovor zoper sklep o izvršbi – vrednost podedovanega premoženja - odgovornost za zapustnikove dolgove – omejitev odgovornosti do višine vrednosti zapustnikovega premoženja – RS kot prevzemnica zapuščine – višina vrednosti v trenutku zapustnikove smrti – ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja
Trenutek smrti je tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja, torej se obseg odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove lahko ugotovi le tako, da se primerja višina vrednosti zapuščine z višino zapustnikovih dolgov v trenutku zapustnikove smrti.
zasliševanje prič v rednem sodnem postopku – smiselna uporaba ZKP
V rednem sodnem postopku se glede zasliševanja prič, kolikor z določbami ZP-1 ni drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kot to določa prvi odstavek 67. člena ZP-1. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je bilo zaslišanje policista kot priče v postopku v nasprotju z določbo 2. odstavka 181. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
presoja odločbe – stanje do izdaje dokončne odločbe
Ker dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje temelji na medicinski dokumentaciji, datirani po izdaji dokončne odločbe, in izkazuje zdravstveno stanje po izdaji dokončne odločbe, ne more predstavljati podlage za odločanje v postopku, v katerem se presoja stanje do izdaje dokončne odločbe toženca.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2. ZDT člen 10. ZDPra člen 7.
državni organ - pravna oseba - sposobnost biti stranka
Državni organi nimajo lastnosti pravne osebe in ne morejo nastopati kot stranke v pravdnem postopku (individualnem delovnem sporu). Ker tožnik, ki je tožbo vložil zoper državni organ, kljub pozivu sodišča prve stopnje kot tožene stranke ni navedel osebe, ki bi lahko bila pravdna stranka (RS), je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.