vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga – upravičen vzrok za zamudo – potrebna skrbnost – stroški postopka
Sodišče prve stopnje mora celovito dokazno oceniti stopnjo skrbnosti tožene stranke pri ravnanju s sodnimi pošiljkami in šele nato lahko sprejme zaključek o obstoju upravičenega vzroka za zamudo roka, saj je obstoj potrebne skrbnosti pri toženi stranki kot pravni osebi predpogoj za takšen dejanski in pravni zaključek. Če je pri toženi stranki vzpostavljen takšen način ravnanja s poštnimi pošiljkami, da je mogoče zagotoviti sledljivost vseh vhodnih in izhodnih pošiljk, se lahko šteje, da je vzrok za zamudo izven sfere njenega delovanja.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - pritožba - rok za vložitev tožbe
Pritožba na komisija za pritožbe je procesna predpostavka za sodno varstvu tako v primeru, če javni uslužbenec v času trajanja pogodbe o zaposlitvi uveljavlja transformacija v delovno razmerje za nedoločen čas, kot v primeru, če transformacijo uveljavlja po izteku časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ustrezna zaposlitev
Dolžnost delodajalca, da v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveri možnost zaposlitve delavca na drugih delih, se nanaša le na ustrezno zaposlitev, to je takšno, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela, ki ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca do kraja bivanja delavca.
cenitveno poročilo – vročanje – pristop k izvršbi - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje mora vročiti cenitveno poročilo vsem (tudi pristopljenim) upnikom, ne le upniku vodilne zadeve in dolžniku, da lahko nanj podajo pripombe, saj jih veže kasnejši (pravnomočni) sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.
Sodišče ni prekoračilo zahtevka, ko je z izpodbijano sodbo tožeči stranki priznalo tudi zakonske zamudne obresti od zneska 38.400,00 EUR, saj je takšne zamudne obresti tožeča stranka zahtevala v svoji vlogi z dne 22.8.2011. Torej je v tem delu šlo za spremembo tožbe po 2. odst. 184. čl. ZPP, v zvezi s katero tožena stranka ni izrazila svojega nasprotovanja (2. odst. 185. čl. ZPP).
ZDR člen 72, 72/1, 72/1-6, 75. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 48, 48/1, 339, 339/1, 339/1-4, 482, 482/1, 482/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodja - odpoklic - utemeljen razlog - stvarna pristojnost
S tožnikovim odpoklicem s funkcije poslovodje pri toženi stranki je podane utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo tako dogovorjeno z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili za opravljanje poslovodne funkcije.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - dokazno breme - sodna razveza - okoliščine - interesi strank
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala utemeljenosti očitka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je, da je tožnica kot vzgojiteljica v vrtcu enega od otrok udarila po licu, tako da mu je na licu ostala rdečica, odpoved ni zakonita.
Pri presoji, ali je med strankama mogoče nadaljevati delovno razmerje (ali je utemeljen predlog tožene stranke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi), je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem pa, da je delo vzgojiteljice takšno, da zahteva posebno zaupanje zaradi nenehnega stika z otroki.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074327
ZIZ člen 5, 260, 260/1, 260/1-5, 266, 266/2, 270, 270/1, 270/2, 270/3. OZ člen 190.
sodišče, pristojno za izdajo začasne odredbe – zastavna pravica – pristop k dolgu neupravičena pridobitev – nekonkretizirana nevarnost – neznatna škoda
V primeru, ko je uveden pravdni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje skladno z določilom drugega odstavka 266. člena ZIZ pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.
Vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika oziroma v Centralnem registru nematerializiranih vrednostih papirjev je skladno z določilom 5. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ možno izposlovati le s predhodno odredbo, ne pa tudi z začasno odredbo.
Pristopnik je zavezan upniku kot dolžnik in izpolnjuje svoj, ne tuj dolg. Morebitni zahtevek pristopnika proti prvotnemu dolžniku, pa lahko izvira samo iz pravnega razmerja med pristopnikom in prvotnim dolžnikom.
Vsak poseg v tujo lastnino predstavlja za lastnika škodo. Zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika.
ZP-1 člen 114, 114/4, 155, 155/1-VI. ZVCP-1 člen 132, 132/13.
pravica do obrambe – pravica do zaslišanja obremenilnih prič – pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov
Sodišče prve stopnje je kršilo obdolženčevo pravico do zaslišanja obremenilnih prič v nadaljnjem postopku, ko se je odločilo, da bo kot priči zaslišalo M.K. in L.F., policista PP, obdolženca pa k procesnim dejanjem ni povabilo. Obdolženi je svoj zagovor gradil na tem, da se je na kraju nesreče prebudil šele takrat, ko so prišli policisti, da o tem, da bi na kraju odklonil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ne ve ničesar, spomni pa se, da so bili na kraju tudi zdravniki. Obdolženi se v zagovoru ni odrekel pravici, da je navzoč pri posameznih procesnih dejanjih sodišča niti ni bil seznanjen, katera procesna dejanja namerava sodišče v nadaljnjem postopku izvesti. Glede na to, da se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo zaslišalo kot priči policista, prav njuni obremenilni izjavi pa sta ključen dokaz za ugotovitev sodišča o tem, da je obdolženec storil očitani prekršek, torej, da je odklonil preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom (ob tem, ko ga sam zanika, oziroma se ga ne spomni), bi mu zato moralo dati možnost, da bi se s pričama soočil in ju zaslišal ter mu tako dati možnost, da bi njunima izpovedbama oporekal, s tem gradil svoj zagovor in se na ta način učinkovito branil.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34 a. tarifna številka 30010. ZST-1A člen 42, 42/1.
ugovor zoper plačilni nalog – odmera sodne takse
Taksa za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost po 1. 1. 2011 in bo postopek ali dejanje opravljeno po 1. 1. 2011, se glede na citirano prehodno določbo ZST-1A plačuje po predpisih veljavnih v času nastanka taksne obveznosti in taksi, določeni v njih. V konkretnem primeru torej po ZST-1A in Taksni tarifi določeni v njem.
ZIZ člen 134, 134/1, 134/2, 134/3 141, 147, 257, 270, 271, 271/2. ZKP člen 109. 109/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – začasna odredba – začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - preživnina -
Začasna odredba, ki je prepovedovala razpolaganje z obstoječimi denarnimi sredstvi na dolžnikovem bančnem računu pri dolžnikovemu dolžniku, pa ni preprečevala prisilne izvršbe, torej tudi ne prenosa sredstev na podlagi sklepa o izvršbi. Z začasno odredbo se namreč ne pridobi zastavna pravica, ki bi varovala vrstni red glede poplačila (drugi odstavek 271. člena ZIZ). Ko je dolžnikov dolžnik v pojasnjeni situaciji vrnil sklep o izvršbi in ni opravil prenosa zapadlih zneskov iz obstoječih dolžnikovih sredstev na računu, je podana njegova odgovornost skladno določilu 147. člena ZIZ.
Glede na to, da je storilec vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja šele 7.5.2012, torej po izteku petnajstdnevnega roka od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, je takšen predlog prepozen in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno kot prepoznega zavrglo. Pritožba pravilnosti takšnega zaključka ne more izpodbiti z navajanjem spletnih mnenj in lastnih pogledov na namen določb 202.d člena ZP-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - zagovor
Tožena stranka se je z razlogom, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (zloraba bolniškega staleža), seznanila, ko je tožnika srečala, kako v času odsotnosti z dela zaradi bolezni kolesaril na pokopališče. Ker je glede na dan seznanitve z razlogom odpoved podala prepozno, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da mora odvetnik kot skrbni pravni strokovnjak brati vabilo in se zglasiti na tisti lokaciji, ki je v vabilu za opravo naroka za glavno obravnavo določen.
javni uslužbenec plača - prikrajšanje pri plači - dejansko delo - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Ker tožnica (srednja medicinska sestra) nima izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela diplomirane medicinske sestre, in ker tega dela tudi ni opravljala, njen tožbeni zahtevek za predložitev pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto diplomirane medicinske sestre in za plačilo prikrajšanja pri plači ni utemeljen.
povzročitev prometne nesreče – uporaba milejšega predpisa – ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obdolženko, ob razveljavljeni določbi 234. člena, ZVCP-1 milejši zakon, saj za enak temeljni prekršek predpisuje nižjo globo in število kazenskih točk.
ZDR člen 73, 73/3. ZPIZ-1 člen 94, 390, 391, 397, 446.
nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-1 – nadomestilo za čas čakanja po ZPIZ
Kljub temu da je tožnik invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve oziroma razporeditve na drugo ustrezno delo vse od leta 1995 dalje, ne more uveljaviti pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo po ZPIZ, ker ni bil uživalec nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo, zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila za čas čakanja pa je bila vložena v času veljavnosti ZPIZ-1, ki te pravice ne pozna več.
Ker je tožnik zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo vložil 21. 3. 2011, se mu dodatek lahko izplačuje od prvega dne naslednjega mesca po vložitvi zahteve in še šest mesecev za nazaj, torej od 1. 10. 2010, zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu izplača vse od 1. 2. 2008, ko ni bil več zmožen samostojno opravljati večine življenjskih opravil.
Glede na dolgotrajno večletno sodelovanje med pravdnima strankama, pri katerem je tožena stranka nastopala kot manjši dobavitelj tožeče stranke, pri čemer ji je tožeča stranka dobave plačevala z večjo ali manjšo zamudo, opustitev preverjanja računovodskih izkazov tožeče stranke ne pomeni opustitve dolžnega ravnanja v skladu z 28. členom ZFPPIPP.
Zgolj občasne zamude pri plačevanju obveznosti na običajen način, brez blokade tekočega računa, ne kažejo na insolventnost družbe, zato tožena stranka zgolj zaradi zamud in spremenjenih dobavnih pogojev ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke.