pravočasnost pritožbe - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - zamuda tridnevnega pritožbenega roka - podaljšanje pripora
Pritožbeno izpodbijani sklep je bil obdolžencu vročen dne 7. 1. 2022, zagovorniku pa dne 11. 1. 2022. Tridnevni pritožbeni rok je tako, glede na zadnjo vročitev, iztekel v petek 14. 1. 2022. Zagovornik je tega dne sicer vložil pritožbo tako, da jo je oddal na pošto, vendar pošiljke na sodišče ni posredoval kot priporočene pošiljke. Pritožba je na sodišče tako prispela v ponedeljek 17. 1. 2022 in šteje se, da je bila tega dne tudi vložena, pač glede na to, da ni bila poslana kot priporočena pošiljka. Dne 17. 1. 2022 vložena pritožba pa je glede na to, da je pritožbeni rok iztekel dne 14. 1. 2022, bila vložena prepozno.
Predmet tega socialnega spora sta izpodbijani odločbi toženke, s katero je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in poškodbe izven dela s priznano pravico do dela na drugem delu s stvarnimi razbremenitvami s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 17. 12. 2019 dalje. Tožnica si je ves čas sodnega postopka prizadevala dokazati, da ni več zmožna opravljati nobenega dela, zaradi česar bi morala biti razvrščena v I. kategorijo invalidnosti, kar je izvedenski organ ovrgel.
Bistvene so ugotovitve sodišča prve stopnje, da znaša povprečni mesečni dohodek drugotoženca in njegove zakonske partnerice 3.410,00 EUR oziroma samo drugotoženca 1.705,00 EUR, kar je več kot je pogoj za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč.
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - zadržanje brez privolitve - trajanje prisilnega ukrepa - plačilo stroškov iz proračuna - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
V primeru sprejema osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom je že ob prvem zadržanju določen maksimalen rok 6 mesecev (prvi odstavek 48. člena ZDZdr), prav tako je na 6 mesecev omejen tudi čas morebitnega podaljšanja takšnega zadržanja (tretji odstavek 70. člena ZDZdr). Pri podaljšanju zadržanja osebe v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda pa ni določen čas, za koliko se lahko zadržanje podaljša, zato je pravilna razlaga, da je maksimalen čas podaljšanja enak času prvega zadržanja iz prvega odstavka 77. člena ZDZdr, kar pomeni eno leto. In tako je odločilo tudi sodišče prve stopnje, ki je pri svoji odločitvi izhajalo tudi iz predloga izvedenca psihiatra.
premoženjsko stanje - finančno stanje - likvidnostno stanje
Sodna taksa po plačilnem nalogu znaša 55,00 EUR. Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi lahko bil dolžnik oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je v znesku 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053351
KZ-1 člen 196, 199. ZKP člen 105, 355.
kršitev temeljnih pravic delavcev - premoženjskopravni zahtevek - enovito kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - zaposlovanje na črno - kršitev pravice obdolženca do obrambe
Sodna praksa je namreč v zvezi s konkretizacijo posameznih zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki so dovolj določno opredeljeni že v zakonu, zavzela jasno stališče, da v takšnih primerih sodišču zakonskega znaka v konkretnem opisu ni treba ponavljati ali ga opisovati z drugimi besedami, ker bi bilo to zaradi jasnosti in razumljivosti izreka odveč. To prihaja v poštev zlasti pri tako imenovanih subjektivnih zakonskih znakih kaznivega dejanja, kot je "zavestno," ko gre za psihične procese, ki se odvijajo v storilčevi notranji osebnostni sferi in navzven neposredno niso zaznavni.
Četudi se obdolžencema očita, da sta določene delavce z neizplačilom (dela) posameznih plač prikrajšale za manjše zneske, kot to izpostavljata pritožbi, pa po drugi strani ni mogoče prezreti skupnega učinka prikrajšanja, ki se odraža v neizplačilu vseh plač in regresov, v enem primeru tudi nepovračila stroškov prehrane na delu, ter neplačila prispevkov. Skupni znesek prikrajšanja iz naslova neizplačil plač in regresov pa ni zanemarljiv, zlasti ker je delavcem ta dohodek predstavljal osnovna sredstva za preživljanje. V tem se kaže tudi nevarnost tega kaznivega dejanja, in če poleg tega upoštevamo še, da sta obdolženca kaznivi dejanji izvrševala v daljšem časovnem obdobju in na škodo več različnih delavcev, zaključek o neznatni nevarnosti očitanih kaznivih dejanj po 196. členu KZ-1 ni na mestu.
Odločanje o premoženjskopravnih zahtevkih je pridruženo kazenskemu postopku, v katerem sodišče o teh zahtevkih odloča, ko podatki spisa dajejo zadostno podlago za odločitev in pod pogojem, da se z odločanjem o premoženjskopravnem zahtevku kazenski postopek ne bi preveč zavlekel (105. člen ZKP). Res je, da tedaj sodišče odloča po pravilih civilnega prava, kar pa ne pomeni, da sodišče v kazenskem postopku zgolj iz tega razloga ne razpolaga z zadostnim znanjem, četudi gre v obravnavanem primeru za specifično pravno področje – delovno pravo.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - javna listina
Dolžnik se neutemeljeno sklicuje na kopijo poštne knjige Pošte v P., ki ne dokazuje vročitve sklepa o izvršb. Dokazuje datum prejema, kot je navedeno v tej knjigi, kar je datum puščenega pisanja v hišnem predalčniku dolžnika po preteku zakonskega roka za vročitev in je naveden na obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi.
Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00053203
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d. URS člen 8, 29, 31, 35, 36, 36/3. ZKP člen 10, 216, 216/1, 234, 234/1, 269, 269/1-2, 355, 355/1, 371, 371/1-11, 371/2, 378, 378/4. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3, 245, 245/1, 245/2, 307, 307/1.
neupravičen promet s prepovedanimi drogami - pranje denarja - nedovoljen promet z orožjem - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sodba tujega sodišča kot dokaz - učinek pravnomočnosti sodbe - priznanje soobtoženca kot dokaz - načelo neposrednosti - neposredno zaslišanje - privilegij zoper samoobtožbo - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - dokazni predlog za zaslišanje priče - zaslišanje razbremenilnih prič - zaslišanje obremenilne priče - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje priče - nesubstanciran dokazni predlog - poročilo tajnih policijskih sodelavcev - posredna priča - navidezni odkup - prikriti preiskovalni ukrepi - predikatno kaznivo dejanje - predhodno kaznivo dejanje - hišna preiskava v nenavzočnosti obdolženca - navzočnost oseb pri hišni preiskavi - zastopnik
Odločilni dokaz predstavljajo ravno navedbe F. F., ki jih je o svojih neposrednih zaznavah navedenih dejstev glede obtoženca podal tajnim policijskim delavcem, saj tajni delavci v neposrednem stiku z obtožencem sicer niso bili. F. F. tako po presoji pritožbenega sodišča predstavlja ključno obremenilno pričo, na izjavah katere v pretežni meri temelji obsodba obtoženca.
V primeru obremenilnih izjav, ki jih sodišče dopusti kot dokaz, mora biti obrambi omogočeno zaslišanje avtorja teh obremenilnih izjav, kar mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Kadar sodišče kriminaliste zasliši o tem, kar jim je med izvajanem prikritih preiskovalnih ukrepov povedala neka oseba, gre dejansko za zaslišanje posrednih prič in je v takih primerih treba praviloma zaslišati neposredno pričo, torej tisto osebo, ki je neko dejstvo dejansko sama neposredno zaznala in ne zadošča zgolj zaslišanje osebe, kateri je neposredna priča le povedala o svoji zaznavi.
URS člen 22. ZIZ člen 57, 57/1, 58, 58/2, 270, 270/2. ZVKSES člen 15, 15/2, 19, 19/2, 20, 20/2, 20/3.
načelo kontradiktornost v postopku zavarovanja - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - vročanje odgovora na ugovor v izjavo dolžniku - pravočasno grajanje napak - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe
Začasna odredba predstavlja sredstvo zavarovanja, katerega namen je zavarovati še neizvršljiv zahtevek. Za njeno izdajo se primarno uporabljajo določila ZIZ, ki zaradi sumarnosti postopka ne predvidevajo nadaljnjega odgovora dolžnika na upnikov odgovor na ugovor. Sodišče prve stopnje toženki zato ni bilo dolžno dati dodatne možnosti, da se do te vloge opredeli, in je pritožbeni očitek kršitve načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS neutemeljen. V postopku odločanja o začasni odredbi je poudarjeno načelo hitrosti in predvsem nujnosti zavarovanja terjatve, zato sodišče odloča z nižjim dokaznim standardom, načelo kontradiktornosti pa se vzpostavi naknadno v ugovornem postopku. Pritožnica je odgovor na ugovor prejela, zato bi morala konkretizirano navesti, katere nove trditve iz omenjene vloge, do katerih se ni mogla opredeliti, je sodišče upoštevalo, in na njih odgovoriti v pritožbi ter zgolj s pavšalnim očitkom o neenaki možnosti navajanja dejstev in dokazov ne more biti uspešna.
Ob ugotovitvi, da sta družbenika 17. 4. 2018, torej po pogodbeno dogovorjenem roku za izročitev nepremičnine, ustanovila novo družbo z istovrstno dejavnostjo, ki posluje in pridobiva nove projekte, medtem ko se je poslovanje toženke zaustavilo, pritožbeno sodišče nima pomislekov, da je z verjetnostjo izkazan tudi subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055685
ZPP člen 8, 238, 238/1. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 17.
kupoprodajna pogodba - nakup stanovanja - izročitev kupnine - plačilo v obrokih - vpogled v sodni spis - dokaz z zaslišanjem prič - metodološki napotek - dokazna ocena izpovedbe prič - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zastopanje po odvetniku - odvetnik kot priča
Argumentacija sodišča prve stopnje pri ugotavljanju resničnosti dejanskih trditev ni le vestna, skrbna in analitično sintetična, marveč tudi vsebinsko prepričljiva, argumenti pa so preverljivi.
Državni tožilec utemeljeno poudarja, da morebitna lažna obljuba (ki jo je torej obdolženka po opisu kaznivega dejanja dala oškodovanki in je torej očitek njenega izvršitvenega ravnanja) ne predstavlja "ravnanja, ki je tipično za sleherno pogodbeno razmerje", kot je to zmotno argumentiralo sodišče prve stopnje. Prav ta navedba oziroma okoliščina v opisu očitanega kaznivega dejanja obdolženki, je glede na celoten kontekst opisa dejanja tista in hkrati povsem zadostna konkretizacija okoliščin in dejstev lažnega prikazovanja dejanskih okoliščin, ki pomeni konkretni del opisa tega zakonskega znaka obdolženki očitanega kaznivega dejanja.
Vrhovno sodišče je že večkrat navedlo in poudarilo, da gre pri namenu za stvar notranjega dogajanja storilca, ki kot tako ni razvidno navzven, saj gre za presojo dejstev in dokazov, kar spada v obrazložitev in ne v izrek sodbe. Poleg tega je Vrhovno sodišče v zvezi s subjektivnimi znaki kaznivega dejanja (kot so denimo: "vedoma, z namenom, zavestno, mu je šlo za to" itd. …) že večkrat presodilo, da če je posamezen znak kaznivega dejanja dovolj določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanu praviloma ne bo ponavljalo ali opisovalo z drugimi besedami, ker bi bilo to zaradi jasnosti in razumljivosti izreka odveč.
pogodba o odstopu terjatve v izterjavo - mandatna pogodba - oblika pogodbe - volja za sklenitev pogodbe - konkludentna dejanja - neuspešna izterjava - bistvene sestavine pogodbe - obligacija prizadevanja - plačilo za trud - plačilo glede na uspeh - nasprotna tožba - običajno plačilo - znižanje plačila - pravično plačilo - povračilo materialnih stroškov - nesklepčen zahtevek
Za sklenitev pogodbe o odstopu terjatev v izterjavo, ki je po svoji pravni naravi pogodba o naročilu (mandatna pogodba) in katere del so tudi sporni Dodatki, se ne zahteva nikakršna oblika, prav tako ni potrebno, da bi se volja za sklenitev izjavila z besedami, temveč zadoščajo že konkludentna ravnanja, to so tista ravnanja, ki sama po sebi ne pomenijo izjave volje za sklenitev pogodbe, toda je glede na okoliščine, v katerih so izvedena, mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji.
Tožena stranka dejansko ni ponudila nobenih trditev o običajnih višinah plačil (še manj o pravičnem plačilu), na podlagi česar bi sodišče prve stopnje sploh lahko presodilo, za koliko oziroma na koliko naj vtoževano plačilo zmanjša. Tega tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča ni storila zato, ker je v osnovi trdila, da tožeča stranka sploh ni dokazala, da je opravila kakšno delo in da v primeru neuspeha pri izterjavi do plačila sploh ni upravičena - torej da ni upravičena do nobenega plačila, ne le do zmanjšanega. Znesek, ki ga je v nasprotni tožbi ponudila tožena stranka, tako niti ni predstavljal zmanjšanega plačila za opravljeno delo tožeče stranke, temveč kot je to navedla sama, le povračilo materialnih stroškov.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zadevi temeljita na različni dejanski in pravni podlagi ter je pravilno zavrnilo ugovora tožene stranke.
cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo - sodni cenilec
Postavljen sodni cenilec je strokovnjak s področja gradbene stroke in je strokovno usposobljen za izdelavo cenitvenega poročila. Dolžnica zaključkov sodišča prve stopnje zgolj s pavšalnih zatrjevanjem ne more izpodbiti.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00053296
ZFPPIPP člen 151a, 151a/1, 151a/2.
odpoklic člana nadzornega sveta - skupščina delniške družbe - soglasje stečajnega sodišča - imenovanje člana nadzornega sveta
Če bi skupščina delničarjev želela sama odpoklicati in imenovati člana nadzornega sveta, bi potrebovala soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave. Če pa bi večinski delničar vložil predlog, kot ga je v tej zadevi, in za sodno imenovanje ne bi bilo potrebno isto soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, bi to pomenilo obid kogentne zakonske določbe.
Če sodišče v postopku prisilne poravnave ne bi menilo enako, se ne bi vsebinsko ukvarjalo s predlogom predlagatelja in izdalo sklepa o soglasju k imenovanju člana nadzornega sveta.
Navkljub takšnemu očitku, pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi napadene sodbe ni z ničemer pojasnilo, na podlagi katerih konkretnih dejstev in dokazov je takšno odločilno dejstvo sploh ugotavljalo, temveč je navedeno besedilo zgolj prepisalo iz izreka obtožnega akta.
zastaranje izvršitve kazni zapora - pravnomočna sodba - pravilna uporaba materialnega prava - retroaktivna uporaba milejšega zakona - opravljanje dela v splošno korist - prekinitev zastaranja
V postopku ugotavljanja zastaranja izvršitve kazni pride v poštev tisti kazenski zakon, ki velja ob pravnomočnosti sodbe, razen če se po pravnomočnosti sodbe zakon v korist obsojenca (enkrat ali večkrat) spremeni. V takem primeru je treba uporabiti zakon, ki je glede vprašanja, kdaj zastara izvršitev izrečene kazni, za obsojenca najugodnejši.
Izvršitev izrečene kazni zapora je mogoča vse do zastaranja njene izvršitve, ki je vezano na izrečeno kazen in čas obsodbe.
Pri opravljanju dela v splošno korist ne gre za samostojno vrsto kazenske sankcije, temveč le za drugačen način izvršitve kazni zapora, pa zato za pravno stališče sodišča prve stopnje, da izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist predstavlja pravno oviro, zaradi katere se po zakonu kazen zapora ne sme izvršiti in ki posledično povzroči prekinitev zastaranja za čas dovoljenega alternativnega načina izvršitve kazni, v kazenskem zakonu ni podlage.
sklep o stroških - obrazložitev sklepa o stroških - odvetniška tarifa - ugovor zoper plačilni nalog
Prvo sodišče je pravilno uporabilo 1. točko tar. št. 19 OT za odmero nagrade za ugovor zoper plačilni nalog. Kot že rečeno, je prvo sodišče posebej navedlo število priznanih točk le pri tistih postavkah, ki jih ni priznalo v celoti (to je posebej obrazložilo), ostale priznane postavke pa je upoštevalo v priglašeni višini, v skladu z OT in ZST-1.
Po 1. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Takšnega stanja pri tožniku tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče ugotoviti.