stroški zdravljenja v tujini - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
V takem primeru kot je predmetni, torej ni mogoče od zavarovanca zahtevati, da se takoj po operativnem posegu vrne v Slovenijo ter nadaljuje z obsevanjem in kemoterapijo, temveč je ključnega pomena, da se le-ta opravi takoj, torej po operativnem posegu. Zdravljenje v tujini je tako trajalo do 12. 1. 2016, ko tudi sodni izvedenec ugotavlja, da je bilo v Nemčiji zaključeno onkološko zdravljenje. Po navedenem datumu pa je zavarovanec zdravljenje nadaljeval v Sloveniji.
Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpolnjen dejanski stan, kot je določen v 44.a členu ZZVZZ tudi za odobritev oziroma plačilo stroškov zdravljenja v tujini in sicer tako za stroške radioterapije in pa stroške nabave zdravil (kemoterapije).
predlog stranke za izdajo dopolnilnega sklepa - povrnitev stroškov odgovora na pritožbo - prepozen odgovor na pritožbo - zavrnitev predloga
Tožeča stranka je odgovor na pritožbo vložila prepozno. Pritožbeno sodišče zato odgovora na pritožbo ni upoštevalo. Posledično tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov, ki jih je imela z odgovorom na pritožbo.
skupno premoženje - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delež na skupnem premoženju - civilna delitev skupnega premoženja - pobotni ugovor - kreditna obveznost
Odločitev sodišča prve stopnje sledi ustaljeni sodni praksi, da je civilna delitev v pravdi izjema. Sodna praksa jo dopušča le ob soglasju pravdnih strank ali če so za to podane posebne okoliščine. Vseh posebnih okoliščin, ki v konkretnem primeru ne pridejo v poštev, sodišče ni dolžno naštevati, temveč zadošča njegova presoja, da te okoliščine, ob ugotovljenem nasprotovanju toženke, niso podane.
V zadevi II Ips 211/2014 je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da v primeru, ko toženec delitvi skupnega premoženja v pravdi ves čas postopka obrazloženo nasprotuje, sodišče takšne delitve proti njegovi volji ne sme izpeljati.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik huje kršil delovne obveznosti dne 31. 3. 2021, ko je opravljal delo pod vplivom alkohola in da je prišlo do motenj v procesu dela.
ZPP člen 425, 426. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 33.
začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - posestno varstvo - težko nadomestljiva škoda - predpostavke za izdajo začasne odredbe
Pri regulacijskih začasnih odredbah gre za izjemno sredstvo zavarovanja, ki je upravičeno le v nujnih primerih, ko upniku grozi uporaba sile ali nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. Toliko bolj izjemnost izdaje ureditvene odredbe velja v sporih zaradi motenja posesti, saj je že cilj posestnega varstva kot takega začasna ureditev dejanskega stanja oziroma preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.
Zgolj onemogočen dostop do prizidka in dejstvo, da bo tožeča stranka sedaj morala izvajati skrb in nego za očeta na drug način, ne pomenijo nenadomestljive škode.
podjemna pogodba - sporazum - sodba presenečenja - zadržnina
Glede na to, da sta se pogodbeni stranki dogovorili, kar izhaja tudi iz dokazno ocenjene korespondence, da podjemno pogodbo zaključita na način, da E. več ne deluje v smeri zagotavljanja brezhibnega delovanja vgrajene naprave, temveč, da se projekt zaključi z delnim odkupom vgrajene opreme, je skladno z načelom svobodne pogodbene volje in načelom vestnosti in poštenja tudi, da A. sprosti zadržnino, ker sprostitve logično ni bilo mogoče več vezati na funkcionalni prevzem naprave, ker ta zaradi delne demontaže niti ni bil več izvedljiv.
Če je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju presodilo drugače kot v prvem sojenju, nikakor ne moremo govoriti o sodbi presenečanja, saj je sodišče odločalo na podlagi istih trditev kot v prvotnem sojenju in v okviru istih pravnih naziranj, in pritožnici je bila dana možnost da se glede vseh trditev nasprotne stranke in pravnih naziranj izjasni. Za sodbo presenečanja bi šlo tedaj, če bi sodišče prve stopnje presodilo na podlagi pravnih naziranj, ki pritožnici niso mogla biti znana in se glede njih ne bi mogla izjasniti, za takšen primer pa v obravnavani zadevi ne gre.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - aktivno ravnanje dolžnika
Kot izkaz oziroma potrditev subjektivne nevarnosti, da je zaradi toženčevega ravnanja ogroženo poplačilo njene terjatve, bi morala tožnica izkazati neko konkretno ravnanje toženca s svojim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave s strani tožnice vtoževane terjatve.
Tožnica ni izkazala, da svoje terjatve ne bo mogla uveljaviti v izvršbi oziroma da bo plačilo njene bodoče terjatve zaradi izkazanih ravnanj toženca oteženo ali onemogočeno. Kot že povedano, za zagotovitev tega pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča zgolj izkazanost, da dolžnik razpolaga s svojimi sredstvi na TRR, ampak mora biti izkazano neko konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00053760
URS člen 2, 22. ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 15, 53, 53/2, 58, 58/3. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 287, 287/1.
trditvena podlaga v predlogu za izvršbo - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - neutemeljen ugovor - trditvena in dokazna podlaga ugovora - odgovor na ugovor - odgovor dolžnika - ugovorni postopek - prekluzija trditev in dokazov - pravica do izjave - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - pravna država - pravna varnost dolžnika - opredelitev sodišča do pomembnih okoliščin - vračunavanje plačil
V skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Iz navedene določbe je razbrati, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva in dokaze, ki se nanašajo na v predlogu za izvršbo s strani upnika navedena dejstva in dokaze. Logično je namreč, da se z ugovorom dolžnik ne more braniti pred tistim, česar upnik ni navajal v predlogu za izvršbo. Takšna zahteva je do dolžnika prestroga in v celoti neživljenjska.
Če bi upnik v obravnavanem primeru že v predlogu za izvršbo navajal, da ima do dolžnika odprte še druge (starejše) terjatve, ki se vodijo v drugi izvršilni zadevi in ki jih dolžnik v celoti še ni poravnal, bi se dolžnik zoper takšne navedbe z ugovorom lahko branil. V takem primeru bi z iztekom ugovornega roka tudi nastopila prekluzija navajanja dejstev in dokazov, če se dolžnik do takšnih navedb (ki jih je upnik podal v predlogu za izvršbo) v ugovoru ne bi opredelil. V primeru (kot je obravnavani), ko je upnik šele v odgovoru na ugovor prvič navajal, da ima do dolžnika odprte še starejše obveznosti, ki jih je poplačeval s prejetimi dolžnikovimi plačili, pa dolžnik po presoji pritožbenega sodišča ni prekludiran z navajanjem novih dejstev in dokazov, ki jih je posredoval sodišču v vlogi, vloženi znotraj sodnega roka, ki ga je za odgovor na upnikov odgovor na ugovor določilo sodišče prve stopnje. Nasprotno stališče sodišča prve stopnje je prestrogo.
V situaciji, ko se je dolžnik odzval na jasen poziv sodišča k izjavi o navedbah upnika, o nedopustnem navajanju novih dejstev in dokazov ni mogoče govoriti. Stranke lahko učinkovito sodelujejo in se učinkovito izjavljajo, ko se zanesejo na ravnanja in stališča sodišča v postopku. Navedena zahteva je tudi vsebina načela pravne varnosti kot podnačela pravne države (2. člen Ustave RS). Dolžnik je upravičeno pričakoval, da se bo sodišče prve stopnje do njegovih navedb opredelilo, zato je izpodbijana odločitev vsekakor obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
začasna odredba v družinskih sporih - varstvo koristi otroka - prešolanje učenca na drugo šolo
Sodišče sme še pred zaključkom nepravdnega postopka za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka (le), če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Gre za nujni ukrep, ki ga je treba izreči le takrat, ko se pokaže, da ogrožene koristi otroka terjajo ukrepanje že tekom postopka. Iz ogroženosti otroka mora izhajati nujnost po začasni ureditvi spornega razmerja.
Z dnem izdaje začasne odredbe je mati A. A. izgubila upravičenje do zastopanja mladoletnega upnika v obsegu, za katerega ji je bila začasno delno omejena starševska skrb, torej v obsegu, ki zajema upravljanje in razpolaganje s preživnino zanj (kar vključuje tudi njegovo zastopanje v postopku za izterjavo preživnine). Upravičenje do zastopanja mladoletnega upnika je bilo v obsegu začasno delno omejene starševske skrbi podeljeno CSD, ki je od dneva izdaje začasne odredbe dalje tisti, ki je upravičen upravljati in razpolagati s preživnino oziroma jo v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani dolžnika v imenu mladoletnega upnika tudi sodno izterjati, kar pomeni, da v trenutku vložitve predloga za izvršbo v imenu mladoletnega upnika A. A. za to ni bila več aktivno procesno legitimirana.
Z začasno odredbo je bil izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila predlagana izvršba, (delno) spremenjen glede načina plačevanja preživnine in v trenutku izdaje sklepa o izvršbi ni več obstajala obveznost, da dolžnik preživnino za mladoletnega upnika nakaže na transakcijski račun A. A., temveč jo je moral od 11. 5. 2021 dalje plačevati na poseben račun, ki ga je moral odpreti začasni skrbnik CSD.
Pravica do izvedbe dokazov ni absolutna in sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi, ki jih mora sodišče obrazložiti.
Odločitev, da mora upnik dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka, je sodišče sicer pravilno oprlo na šesti odstavek 38. člena ZIZ, vendar pa jo je obrazložilo le s tem, da je dolžnik z ugovorom uspel. Ker navedena določba pravi, da je upnik dolžniku dolžan povrniti le stroške, ki mu jih je povzročil neutemeljeno, navedeni razlogi za preizkus odločitve ne zadoščajo oziroma so preveč pomanjkljivi, saj sodišče ni podalo popolnoma nobenega pojasnila, zakaj je štelo, da so bili stroški ugovora ob specifični situaciji v obravnavani zadevi dolžniku neutemeljeno oziroma krivdno povzročeni s strani upnika.
stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - konferenca s stranko - stroški za pristop na narok - pripravljalni narok
Pritožba pa neutemeljeno zahteva še stroške za konferenco s stranko, za pregled listin, za pregled izvedenskega mnenja in za pristop na pripravljalni narok. Vse to so opravila, ki jih je pooblaščenec – odvetnik opravil v pravdnem postopku in torej niso samostojna opravila v smislu tar. št. 39 OT.
Tudi za narok, na katerega je pooblaščenec pristopil kot na pripravljalni narok, ta pa se je nadaljeval v prvi narok za glavno obravnavo, gre pooblaščencu le ena nagrada za pristop.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4, 128, 128/1.. ZPP člen 226, 226/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - nezakonitost odpovedi - nadure
Ni pomembno opozorilo pritožbe, da naj bi bilo tožnikovo pogojevanje prihoda na delo s plačilom odškodnine nedopustno. Bistveno je, da mu zaradi teh pogajanj ni preklicala odredbe o čakanju na delo doma, obenem pa je bila tudi seznanjena z razlogom, zaradi katerega je bil tožnik od takrat še naprej odsoten z dela.
zavrnitev dokaznega predloga - krivda - varstvo pri delu - dokazna ocena - poškodba delavca
Na obstoj bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti in mora predmetno kršitev uveljavljati sama stranka. Ta kršitev ne more biti podana že s tem, da je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič.
Sodišče prve stopnje je razloge za zavrnitev obeh predlaganih zaslišanj v izpodbijani sodbi obširno obrazložilo, pri čemer toženec razlogov s pritožbo ne izpodbija.
Drži pritožbena navedba, da upoštevaje ugotovitve izvedenke predhodne zdravstvene omejitve poškodovanega delavca niso bile v vzročni zvezi z obravnavano nesrečo, zato je v tem delu sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu očitalo tudi to, da delavca pred pričetkom dela ni poslal na zdravniški pregled (glej 45. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), vendar pa predmetno ob številnih drugih kršitvah varnostnih predpisov s strani toženca (glej ugotovitve v izpodbijani sodbi, ki se na tem mestu ne ponavljalo) ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve. Delavec je na dan poškodbe delal za toženca in je drugačno pritožbeno zavzemanje neutemeljeno. Da ni bil ustrezno teoretično in praktično poučen glede varnosti pri delu, kar je tudi vplivalo na njegovo sposobnost zaznavanja nevarnosti, pa pritožbeno niti ni sporno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00053462
OZ člen 12,15, 147, 157, 171, 179, 179/1, 179/2, 182, 185, 186, 239, 240, 243, 244, 246, 299, 943.. ZJZ člen 4, 4/1, 4/1-2, 10, 10/1.. ZPP člen 214, 214/1, 343, 343/4, 351, 351/1, 358.. Posebne uzance v gostinstvu (1995) člen 120, 120/2.
javna prireditev - odškodninska odgovornost - pogodbena odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - deljena odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - višina denarne odškodnine - sprememba sodbe sodišča prve stopnje v postopku na drugi stopnji - dokazna ocena listin
Škodni dogodek - poškodba ahilove tetive.
Pravni temelj obveznosti med tožnico in zavarovancem toženke je pogodba. Ta pogodba je bila sklenjena dne 19.10.2014 in gre za vrsto (podtip) gostinske pogodbe, ki je kot izpolnitveno ravnanje vsebovala tudi izvedbo koncerta. V okoliščinah konkretnega primera je zavarovanec toženke bil dolžan zagotoviti varnost njegovih gostov. vsebina pogodbene obveznosti zavarovanca toženke je bila prepoved uporabe steklenic (izročanje gostom pijače v steklenicah) na prireditvenem prostoru.
Sodišče druge stopnje ureditev v OZ, določbe o poslovni odškodninski obveznosti, razlaga tako, da je v okoliščinah konkretnega primera, ko je kršitev pogodbene obveznosti zavarovanca toženke, povzročena po osebi, za katero odgovarja, pomenila poseg v telesno integriteto tožnice (v telo in zdravje) in so nastale tudi t.i. sekundarne posledice, ki so urejene kot pravno priznane vrste nepremoženjskih škod, odločanje o denarni odškodnini za nepremoženjsko škodo, v skladu z 246. členom OZ, dopustno.
Ravnanje oškodovanca (upnika) se načeloma presoja po enakih predpostavkah, kot ravnanje povzročitelja (dolžnika). Ker pa ne obstaja pravilo, ki bi za lastna ravnanja (v razmerju do samega sebe) vzpostavljalo odškodninsko obveznost, se protipravnost oz. krivdna odgovornost presoja z merilom skrbnosti oziroma primerjalne (ne)skrbnosti, lahko pa še z dodatnimi predpostavkami (za primere objektivne odgovornosti).
sodna poravnava - razlaga vsebine sodne poravnave - namen strank
Kadar je zapis sodne poravnave med strankami sporen, ker mu stranke prepisujejo različen namen oziroma pomen, mora sodišče prve stopnje upoštevati, da sodna poravnava ni le procesnopravno dejanje, temveč tudi civilnopravna pogodba, za katero veljajo pravila o obligacijskih razmerjih, za njeno razlago pa pravila o razlagi pogodb.
Ob iskanju namena vsebine sodne poravnave je mogoče zaključiti, da so stranke ob sklepanju sodne poravnave želele urediti razmerje na način, da dolžnika z morebitnimi zasaditvami ali postavitvijo kakršnihkoli ovir ne bi onemogočila pogleda iz kopalničnega in spalničnega okna stanovanjske hiše na Ulica 8 ter da takšne postavitve predmetov ali rastlinja ne bi pomenile odvzema dnevne svetlobe.
Fotografije v spisu izkazujejo, da sta dolžnika v približni razdalji 1,5 m od hišnega zidu stanovanjske hiše na Ulica 8 zasadila grmovnico, torej omenjena grmovnica ni zasajena v neposredni bližini 5-10 cm od stanovanjskega zidu. Poleg tega iz fotografij tudi izhaja, da je kopalnično okno stanovanjske hiše na Ulica 8 popolnoma prosto in ga ne ovira nobena zelena ovira, medtem ko je grmovnica, ki je zasajena 1,5 m od zidu stanovanjske hiše, v višini malo nad spodnjim robom spalničnega okna. Po oceni pritožbenega sodišča takšna zasaditev ne predstavlja kršitev vsebine sodne poravnave.
Kljub ugotovitvam sodišča, da je tožnik pri hrambi in ravnanju z geselnikom in gesli ravnal v nasprotju z navodili toženke, kamor je šteti tudi Pravilnik o upravnem poslovanju v Javni agenciji P., je vendarle ključna pravilna presoja sodišča, da ni šlo za hujšo kršitev v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik je namreč sodelavcem dostop do geselnika in administrativnih gesel omogočil le zaradi potreb delovnega procesa v primeru njegove odsotnosti, po predhodnem dogovoru in z ustreznimi navodili, s katerimi je poskušal preprečiti, da bi bila gesla uporabnikom razkrita in v prihodnje morebiti zlorabljena. S tem v zvezi je sodišče ustrezno upoštevalo tudi pojasnilo B.B. o tem, v kakšnih primerih in okoliščinah je prišlo do spornega posojanja geselnika in gesel. Glede na navedeni namen, zaradi katerega je tožnik sodelavcem omogočil dostop do geselnika in gesel, je sodišče pravilno zaključilo, da ni podan naklep niti huda malomarnost.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila OT, ko je toženki priznalo stroške za sestavo kratkih vlog z dne 11. 3. 2020 in 16. 8. 2021, v višini 20 točk za vsako, po 4. točki tar. št. 39 (za kratke dopise in obvestila). Po tar. št. 39 OT so obračunane storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT, ker gre za samostojne storitve. Res je sicer, kar navaja toženka v odgovoru na pritožbo, da je navedeni kratki vlogi oziroma dopisa vložila na podlagi pozivov sodišča. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi toženka še en izvod odgovora na tožbo s prilogami (kar je toženka na poziv sodišča dostavila z vlogo z dne 11. 3. 2020) in pojasnilo, da v odgovoru na tožbo predlagane priče ne govorijo slovenskega jezika (kar je toženka na poziv sodišča pojasnila v vlogi z dne 16. 8. 2021), lahko podala že sama od sebe - že z odgovorom na tožbo, torej brez poziva sodišča. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje pritožbenemu stališču, da omenjenih vlog ni mogoče šteti za samostojni storitvi, ki bi utemeljevali posebno povračilo stroškov, saj sta že zajeti v strošku sestave odgovora na tožbo, in ne predstavljata stroška, ki bi bil potreben za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Pri odločitvi o nadomestilu za neizrabljen letni dopust je pomembno, ali je imel delavec dejansko možnost, da izkoristi letni dopust, ali pa je to možnost izgubil zaradi objektivnih nepredvidljivih dogodkov, pri čemer je dokazno breme, da bi delavec dopust lahko koristil ter da ga je delodajalec poučil o možnosti koriščenja in posledici, če tega ne stori, na delodajalcu.
nujna pot - določitev nujne poti - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - dostop do zemljišč - načelo sorazmernosti - redna raba stavbe - potrebe gospodujočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je kot redno rabo gospodujoče nepremičnine pravilno upoštevalo tudi bodoče stanje nepremičnine in predlagateljevo nameravano gradnjo hiše ter potrebo po dostopu do nepremičnine z gradbenimi vozili. Redna raba zazidljivega stavbnega zemljišča je skladno z 88. členom SPZ in sodno prakso tudi v tem, da se na takšnem zemljišču zgradi hiša in se do zemljišča dostopa z vozili.