CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00069032
ZPP člen 190, 190/1, 190/2.. ZLS člen 51b, 51c.. ZGD-1 člen 623, 623/4.
spor o lastništvu nepremičnine - lastninjenje družbene lastnine - ugovor pasivne legitimacije - presoja utemeljenosti ugovora - ustanovitev nove občine - odtujitev nepremičnine med pravdo - oddelitev - delitev kapitalskih družb - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Ker sta občini (toženka in stranska intervenientka) 18. 6. 2018 sklenili sporazum o delitvi skupnega premoženja, po katerem so sporne nepremičnine prešle v last stranske intervenientke, bi morala tožnica vložiti tožbo zoper njo. Občini nista več skupni lastnici, zato razlaga v smislu 190. člena ZPP ni (več) ustrezna. Ustrezna ne bi bila niti, če bi šlo za skupna lastnika, saj toženka ne bi bila pasivno legitimirana, ampak bi morali biti v tem stvarnopravnem sporu toženi vsi enotni in nujni sosporniki skupaj.
ZJU člen 65, 66, 66/1.. ZDR-1 člen 24, 200.. URS člen 122.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
neizbrani kandidat - sklep o izbiri - imenovanje v naziv - pravice neizbranega kandidata
V drugem odstavku izreka sklepa je pravzaprav citirana določba prvega odstavka 66. člena ZJU, ki jo tožnik zmotno prikazuje kot ključno za njegov uspeh v tem sporu. Glasi se tako: Izbranega kandidata se imenuje v naziv najkasneje v osmih dneh od dokončnosti sklepa o izbiri in se mu najkasneje v nadaljnjih osmih dneh ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi.
Določba se niti ne glasi na sklenitev pogodbe o zaposlitvi, kot utegne izhajati iz pritožbenih navedb. Prav tako ta določba ni zadostna podlaga za ugotovitev obstoja delovnega razmerja na vtoževanem delovnem mestu, s tem da zavrnitve takšnega zahtevka pritožba obrazloženo niti ne problematizira. Vseeno pritožbeno sodišče pojasnjuje, da razlogovanje sodišča prve stopnje o tem, da ni ugotovilo elementov (faktičnega) delovnega razmerja ni pomembno, saj tega tožnik (logično) niti ni trdil. Tožnik se v tem sporu pač zavzema za priznanje delovnega razmerja pri toženki v posledici izbire, kar formulira na enem mestu kot zahtevek na sklenitev pogodbe o zaposlitvi (čemur sodna praksa iz razloga pogodbene svobode, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, sklicujoč se na 24. člen ZDR-1, v splošnem res ni naklonjena), na drugem mestu pa kot zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, za kar pa bi prav tako morala obstajati jasna, nesporna pravna podlaga, ki je navedena določba ZJU ne predstavlja, pa tudi sicer pravna podlaga za tožnikov uspeh ni podana.
nujna pot - določitev nujne poti - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - dostop do zemljišč - načelo sorazmernosti - redna raba stavbe - potrebe gospodujočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je kot redno rabo gospodujoče nepremičnine pravilno upoštevalo tudi bodoče stanje nepremičnine in predlagateljevo nameravano gradnjo hiše ter potrebo po dostopu do nepremičnine z gradbenimi vozili. Redna raba zazidljivega stavbnega zemljišča je skladno z 88. členom SPZ in sodno prakso tudi v tem, da se na takšnem zemljišču zgradi hiša in se do zemljišča dostopa z vozili.
javni razpis - javni razpis za sofinanciranje programa - mladi raziskovalec - pogodba - kršitev pogodbene obveznosti - zamuda z izpolnitvijo - pogodbena kazen
Namen petega odstavka 251. člena OZ je v odpravi negotovosti, ali bo stranka, ki je z izpolnitvijo zamudila, morala plačati tudi pogodbeno kazen. Varovalni namen te določbe pa ni potreben, če je pogodbena stranka, ki ima pravico do pogodbene kazni, že pred izpolnitvijo izjavila, da plačilo pogodbene kazni zahteva.
stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - konferenca s stranko - stroški za pristop na narok - pripravljalni narok
Pritožba pa neutemeljeno zahteva še stroške za konferenco s stranko, za pregled listin, za pregled izvedenskega mnenja in za pristop na pripravljalni narok. Vse to so opravila, ki jih je pooblaščenec – odvetnik opravil v pravdnem postopku in torej niso samostojna opravila v smislu tar. št. 39 OT.
Tudi za narok, na katerega je pooblaščenec pristopil kot na pripravljalni narok, ta pa se je nadaljeval v prvi narok za glavno obravnavo, gre pooblaščencu le ena nagrada za pristop.
sodna poravnava - razlaga vsebine sodne poravnave - namen strank
Kadar je zapis sodne poravnave med strankami sporen, ker mu stranke prepisujejo različen namen oziroma pomen, mora sodišče prve stopnje upoštevati, da sodna poravnava ni le procesnopravno dejanje, temveč tudi civilnopravna pogodba, za katero veljajo pravila o obligacijskih razmerjih, za njeno razlago pa pravila o razlagi pogodb.
Ob iskanju namena vsebine sodne poravnave je mogoče zaključiti, da so stranke ob sklepanju sodne poravnave želele urediti razmerje na način, da dolžnika z morebitnimi zasaditvami ali postavitvijo kakršnihkoli ovir ne bi onemogočila pogleda iz kopalničnega in spalničnega okna stanovanjske hiše na Ulica 8 ter da takšne postavitve predmetov ali rastlinja ne bi pomenile odvzema dnevne svetlobe.
Fotografije v spisu izkazujejo, da sta dolžnika v približni razdalji 1,5 m od hišnega zidu stanovanjske hiše na Ulica 8 zasadila grmovnico, torej omenjena grmovnica ni zasajena v neposredni bližini 5-10 cm od stanovanjskega zidu. Poleg tega iz fotografij tudi izhaja, da je kopalnično okno stanovanjske hiše na Ulica 8 popolnoma prosto in ga ne ovira nobena zelena ovira, medtem ko je grmovnica, ki je zasajena 1,5 m od zidu stanovanjske hiše, v višini malo nad spodnjim robom spalničnega okna. Po oceni pritožbenega sodišča takšna zasaditev ne predstavlja kršitev vsebine sodne poravnave.
nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - varstvo družine - skupno gospodinjstvo - prepustitev stanovanja v skupni rabi - stiki - molk - rok za vložitev predloga
Pogoj za izrek ukrepa za zaščito žrtve družinskega nasilja v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj predlagatelj v zadnjih šestih mesecih ni bil žrtev družinskega nasilja, kar izhaja iz okoliščine, da z nobenim izmed nasprotnih udeležencev več kot leto dni ni imel nobenega stika.
ZPP člen 236a, 236a/2, 236a/6, 339, 339/2, 458, 458/1, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazni predlog za zaslišanje priče - pisna izjava priče - zavrnitev dokaznega predloga
Sodbe, izdane v postopku v sporu majhne vrednosti, ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato na pritožbene navedbe pod tem naslovom pritožbeno sodišče ne odgovarja.
odgovornost premikajočih motornih vozil - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - motorno vozilo kot nevarna stvar
Določba 149. člena OZ vzpostavlja domnevo, da škoda, ki nastane v zvezi z nevarno stvarjo, izvira iz nevarne stvari. V primeru, ko se nevarnost stvari udejani, postane v razmerju do tretjih zanjo objektivno odgovoren njen imetnik (150. člen OZ). Takšna je v razmerju do tretjih vedno tudi odgovornost imetnika motornega vozila, saj motorno vozilo šteje za nevarno stvar. Če sta za škodo tretjim (v celoti ali deloma) odgovorna dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost tretjim solidarna (četrti odstavek 154. člena OZ).Vprašanje, v kakšni meri je kateri od imetnikov premikajočih se motornih vozil krivdno prispeval k nastanku škode, bo lahko le predmet morebitne regresne pravde med udeleženima imetnikoma motornih vozil.
ZPP člen 425, 426. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 33.
začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - posestno varstvo - težko nadomestljiva škoda - predpostavke za izdajo začasne odredbe
Pri regulacijskih začasnih odredbah gre za izjemno sredstvo zavarovanja, ki je upravičeno le v nujnih primerih, ko upniku grozi uporaba sile ali nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. Toliko bolj izjemnost izdaje ureditvene odredbe velja v sporih zaradi motenja posesti, saj je že cilj posestnega varstva kot takega začasna ureditev dejanskega stanja oziroma preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.
Zgolj onemogočen dostop do prizidka in dejstvo, da bo tožeča stranka sedaj morala izvajati skrb in nego za očeta na drug način, ne pomenijo nenadomestljive škode.
podjemna pogodba - sporazum - sodba presenečenja - zadržnina
Glede na to, da sta se pogodbeni stranki dogovorili, kar izhaja tudi iz dokazno ocenjene korespondence, da podjemno pogodbo zaključita na način, da E. več ne deluje v smeri zagotavljanja brezhibnega delovanja vgrajene naprave, temveč, da se projekt zaključi z delnim odkupom vgrajene opreme, je skladno z načelom svobodne pogodbene volje in načelom vestnosti in poštenja tudi, da A. sprosti zadržnino, ker sprostitve logično ni bilo mogoče več vezati na funkcionalni prevzem naprave, ker ta zaradi delne demontaže niti ni bil več izvedljiv.
Če je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju presodilo drugače kot v prvem sojenju, nikakor ne moremo govoriti o sodbi presenečanja, saj je sodišče odločalo na podlagi istih trditev kot v prvotnem sojenju in v okviru istih pravnih naziranj, in pritožnici je bila dana možnost da se glede vseh trditev nasprotne stranke in pravnih naziranj izjasni. Za sodbo presenečanja bi šlo tedaj, če bi sodišče prve stopnje presodilo na podlagi pravnih naziranj, ki pritožnici niso mogla biti znana in se glede njih ne bi mogla izjasniti, za takšen primer pa v obravnavani zadevi ne gre.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - aktivno ravnanje dolžnika
Kot izkaz oziroma potrditev subjektivne nevarnosti, da je zaradi toženčevega ravnanja ogroženo poplačilo njene terjatve, bi morala tožnica izkazati neko konkretno ravnanje toženca s svojim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave s strani tožnice vtoževane terjatve.
Tožnica ni izkazala, da svoje terjatve ne bo mogla uveljaviti v izvršbi oziroma da bo plačilo njene bodoče terjatve zaradi izkazanih ravnanj toženca oteženo ali onemogočeno. Kot že povedano, za zagotovitev tega pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča zgolj izkazanost, da dolžnik razpolaga s svojimi sredstvi na TRR, ampak mora biti izkazano neko konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska.
OZ člen 10, 633, 633/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 360, 360/1, 454, 454/1, 454/2, 458, 458/1, 458/5, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog za zaslišanje priče - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - pravočasno grajanje napak - dokazni standard nemudoma - prepoved povzročanja škode - poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - elementi civilnega delikta - nesklepčna tožba
Tožnica ni navedla, da opravljenih del ni mogla pregledati takoj, ko so delavci toženke zapustili gradbišče, med pravdnima strankama pa ni sporno, da se je to zgodilo 11. julija 2020. V prid pravočasnosti grajanja napak je navedla, da jih grajala nemudoma, že v juliju 2020, kar smiselno pomeni, katerikoli dan do od 11. do 31. 7. 2020. S to navedbo pa ni zadostila določilu prvega odstavka 633. člena OZ, saj nemudoma ne pomeni obdobja dvajsetih dni, kolikor jih je preteklo do konca julija. Iz tega sledi, da je tožba nesklepčna. Tožbeni zahtevek iz nesklepčne tožbe pa ni utemeljen.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4, 128, 128/1.. ZPP člen 226, 226/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - nezakonitost odpovedi - nadure
Ni pomembno opozorilo pritožbe, da naj bi bilo tožnikovo pogojevanje prihoda na delo s plačilom odškodnine nedopustno. Bistveno je, da mu zaradi teh pogajanj ni preklicala odredbe o čakanju na delo doma, obenem pa je bila tudi seznanjena z razlogom, zaradi katerega je bil tožnik od takrat še naprej odsoten z dela.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila OT, ko je toženki priznalo stroške za sestavo kratkih vlog z dne 11. 3. 2020 in 16. 8. 2021, v višini 20 točk za vsako, po 4. točki tar. št. 39 (za kratke dopise in obvestila). Po tar. št. 39 OT so obračunane storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT, ker gre za samostojne storitve. Res je sicer, kar navaja toženka v odgovoru na pritožbo, da je navedeni kratki vlogi oziroma dopisa vložila na podlagi pozivov sodišča. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi toženka še en izvod odgovora na tožbo s prilogami (kar je toženka na poziv sodišča dostavila z vlogo z dne 11. 3. 2020) in pojasnilo, da v odgovoru na tožbo predlagane priče ne govorijo slovenskega jezika (kar je toženka na poziv sodišča pojasnila v vlogi z dne 16. 8. 2021), lahko podala že sama od sebe - že z odgovorom na tožbo, torej brez poziva sodišča. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje pritožbenemu stališču, da omenjenih vlog ni mogoče šteti za samostojni storitvi, ki bi utemeljevali posebno povračilo stroškov, saj sta že zajeti v strošku sestave odgovora na tožbo, in ne predstavljata stroška, ki bi bil potreben za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik huje kršil delovne obveznosti dne 31. 3. 2021, ko je opravljal delo pod vplivom alkohola in da je prišlo do motenj v procesu dela.
Pri odločitvi o nadomestilu za neizrabljen letni dopust je pomembno, ali je imel delavec dejansko možnost, da izkoristi letni dopust, ali pa je to možnost izgubil zaradi objektivnih nepredvidljivih dogodkov, pri čemer je dokazno breme, da bi delavec dopust lahko koristil ter da ga je delodajalec poučil o možnosti koriščenja in posledici, če tega ne stori, na delodajalcu.
zavrnitev dokaznega predloga - krivda - varstvo pri delu - dokazna ocena - poškodba delavca
Na obstoj bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti in mora predmetno kršitev uveljavljati sama stranka. Ta kršitev ne more biti podana že s tem, da je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič.
Sodišče prve stopnje je razloge za zavrnitev obeh predlaganih zaslišanj v izpodbijani sodbi obširno obrazložilo, pri čemer toženec razlogov s pritožbo ne izpodbija.
Drži pritožbena navedba, da upoštevaje ugotovitve izvedenke predhodne zdravstvene omejitve poškodovanega delavca niso bile v vzročni zvezi z obravnavano nesrečo, zato je v tem delu sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu očitalo tudi to, da delavca pred pričetkom dela ni poslal na zdravniški pregled (glej 45. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), vendar pa predmetno ob številnih drugih kršitvah varnostnih predpisov s strani toženca (glej ugotovitve v izpodbijani sodbi, ki se na tem mestu ne ponavljalo) ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve. Delavec je na dan poškodbe delal za toženca in je drugačno pritožbeno zavzemanje neutemeljeno. Da ni bil ustrezno teoretično in praktično poučen glede varnosti pri delu, kar je tudi vplivalo na njegovo sposobnost zaznavanja nevarnosti, pa pritožbeno niti ni sporno.