KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053351
KZ-1 člen 196, 199. ZKP člen 105, 355.
kršitev temeljnih pravic delavcev - premoženjskopravni zahtevek - enovito kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - zaposlovanje na črno - kršitev pravice obdolženca do obrambe
Sodna praksa je namreč v zvezi s konkretizacijo posameznih zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki so dovolj določno opredeljeni že v zakonu, zavzela jasno stališče, da v takšnih primerih sodišču zakonskega znaka v konkretnem opisu ni treba ponavljati ali ga opisovati z drugimi besedami, ker bi bilo to zaradi jasnosti in razumljivosti izreka odveč. To prihaja v poštev zlasti pri tako imenovanih subjektivnih zakonskih znakih kaznivega dejanja, kot je "zavestno," ko gre za psihične procese, ki se odvijajo v storilčevi notranji osebnostni sferi in navzven neposredno niso zaznavni.
Četudi se obdolžencema očita, da sta določene delavce z neizplačilom (dela) posameznih plač prikrajšale za manjše zneske, kot to izpostavljata pritožbi, pa po drugi strani ni mogoče prezreti skupnega učinka prikrajšanja, ki se odraža v neizplačilu vseh plač in regresov, v enem primeru tudi nepovračila stroškov prehrane na delu, ter neplačila prispevkov. Skupni znesek prikrajšanja iz naslova neizplačil plač in regresov pa ni zanemarljiv, zlasti ker je delavcem ta dohodek predstavljal osnovna sredstva za preživljanje. V tem se kaže tudi nevarnost tega kaznivega dejanja, in če poleg tega upoštevamo še, da sta obdolženca kaznivi dejanji izvrševala v daljšem časovnem obdobju in na škodo več različnih delavcev, zaključek o neznatni nevarnosti očitanih kaznivih dejanj po 196. členu KZ-1 ni na mestu.
Odločanje o premoženjskopravnih zahtevkih je pridruženo kazenskemu postopku, v katerem sodišče o teh zahtevkih odloča, ko podatki spisa dajejo zadostno podlago za odločitev in pod pogojem, da se z odločanjem o premoženjskopravnem zahtevku kazenski postopek ne bi preveč zavlekel (105. člen ZKP). Res je, da tedaj sodišče odloča po pravilih civilnega prava, kar pa ne pomeni, da sodišče v kazenskem postopku zgolj iz tega razloga ne razpolaga z zadostnim znanjem, četudi gre v obravnavanem primeru za specifično pravno področje – delovno pravo.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila OT, ko je toženki priznalo stroške za sestavo kratkih vlog z dne 11. 3. 2020 in 16. 8. 2021, v višini 20 točk za vsako, po 4. točki tar. št. 39 (za kratke dopise in obvestila). Po tar. št. 39 OT so obračunane storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT, ker gre za samostojne storitve. Res je sicer, kar navaja toženka v odgovoru na pritožbo, da je navedeni kratki vlogi oziroma dopisa vložila na podlagi pozivov sodišča. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi toženka še en izvod odgovora na tožbo s prilogami (kar je toženka na poziv sodišča dostavila z vlogo z dne 11. 3. 2020) in pojasnilo, da v odgovoru na tožbo predlagane priče ne govorijo slovenskega jezika (kar je toženka na poziv sodišča pojasnila v vlogi z dne 16. 8. 2021), lahko podala že sama od sebe - že z odgovorom na tožbo, torej brez poziva sodišča. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje pritožbenemu stališču, da omenjenih vlog ni mogoče šteti za samostojni storitvi, ki bi utemeljevali posebno povračilo stroškov, saj sta že zajeti v strošku sestave odgovora na tožbo, in ne predstavljata stroška, ki bi bil potreben za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).
odgovornost premikajočih motornih vozil - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - motorno vozilo kot nevarna stvar
Določba 149. člena OZ vzpostavlja domnevo, da škoda, ki nastane v zvezi z nevarno stvarjo, izvira iz nevarne stvari. V primeru, ko se nevarnost stvari udejani, postane v razmerju do tretjih zanjo objektivno odgovoren njen imetnik (150. člen OZ). Takšna je v razmerju do tretjih vedno tudi odgovornost imetnika motornega vozila, saj motorno vozilo šteje za nevarno stvar. Če sta za škodo tretjim (v celoti ali deloma) odgovorna dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost tretjim solidarna (četrti odstavek 154. člena OZ).Vprašanje, v kakšni meri je kateri od imetnikov premikajočih se motornih vozil krivdno prispeval k nastanku škode, bo lahko le predmet morebitne regresne pravde med udeleženima imetnikoma motornih vozil.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4, 128, 128/1.. ZPP člen 226, 226/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - nezakonitost odpovedi - nadure
Ni pomembno opozorilo pritožbe, da naj bi bilo tožnikovo pogojevanje prihoda na delo s plačilom odškodnine nedopustno. Bistveno je, da mu zaradi teh pogajanj ni preklicala odredbe o čakanju na delo doma, obenem pa je bila tudi seznanjena z razlogom, zaradi katerega je bil tožnik od takrat še naprej odsoten z dela.
nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - varstvo družine - skupno gospodinjstvo - prepustitev stanovanja v skupni rabi - stiki - molk - rok za vložitev predloga
Pogoj za izrek ukrepa za zaščito žrtve družinskega nasilja v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj predlagatelj v zadnjih šestih mesecih ni bil žrtev družinskega nasilja, kar izhaja iz okoliščine, da z nobenim izmed nasprotnih udeležencev več kot leto dni ni imel nobenega stika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00053462
OZ člen 12,15, 147, 157, 171, 179, 179/1, 179/2, 182, 185, 186, 239, 240, 243, 244, 246, 299, 943.. ZJZ člen 4, 4/1, 4/1-2, 10, 10/1.. ZPP člen 214, 214/1, 343, 343/4, 351, 351/1, 358.. Posebne uzance v gostinstvu (1995) člen 120, 120/2.
javna prireditev - odškodninska odgovornost - pogodbena odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - deljena odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - višina denarne odškodnine - sprememba sodbe sodišča prve stopnje v postopku na drugi stopnji - dokazna ocena listin
Škodni dogodek - poškodba ahilove tetive.
Pravni temelj obveznosti med tožnico in zavarovancem toženke je pogodba. Ta pogodba je bila sklenjena dne 19.10.2014 in gre za vrsto (podtip) gostinske pogodbe, ki je kot izpolnitveno ravnanje vsebovala tudi izvedbo koncerta. V okoliščinah konkretnega primera je zavarovanec toženke bil dolžan zagotoviti varnost njegovih gostov. vsebina pogodbene obveznosti zavarovanca toženke je bila prepoved uporabe steklenic (izročanje gostom pijače v steklenicah) na prireditvenem prostoru.
Sodišče druge stopnje ureditev v OZ, določbe o poslovni odškodninski obveznosti, razlaga tako, da je v okoliščinah konkretnega primera, ko je kršitev pogodbene obveznosti zavarovanca toženke, povzročena po osebi, za katero odgovarja, pomenila poseg v telesno integriteto tožnice (v telo in zdravje) in so nastale tudi t.i. sekundarne posledice, ki so urejene kot pravno priznane vrste nepremoženjskih škod, odločanje o denarni odškodnini za nepremoženjsko škodo, v skladu z 246. členom OZ, dopustno.
Ravnanje oškodovanca (upnika) se načeloma presoja po enakih predpostavkah, kot ravnanje povzročitelja (dolžnika). Ker pa ne obstaja pravilo, ki bi za lastna ravnanja (v razmerju do samega sebe) vzpostavljalo odškodninsko obveznost, se protipravnost oz. krivdna odgovornost presoja z merilom skrbnosti oziroma primerjalne (ne)skrbnosti, lahko pa še z dodatnimi predpostavkami (za primere objektivne odgovornosti).
zavrnitev dokaznega predloga - krivda - varstvo pri delu - dokazna ocena - poškodba delavca
Na obstoj bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti in mora predmetno kršitev uveljavljati sama stranka. Ta kršitev ne more biti podana že s tem, da je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič.
Sodišče prve stopnje je razloge za zavrnitev obeh predlaganih zaslišanj v izpodbijani sodbi obširno obrazložilo, pri čemer toženec razlogov s pritožbo ne izpodbija.
Drži pritožbena navedba, da upoštevaje ugotovitve izvedenke predhodne zdravstvene omejitve poškodovanega delavca niso bile v vzročni zvezi z obravnavano nesrečo, zato je v tem delu sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu očitalo tudi to, da delavca pred pričetkom dela ni poslal na zdravniški pregled (glej 45. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), vendar pa predmetno ob številnih drugih kršitvah varnostnih predpisov s strani toženca (glej ugotovitve v izpodbijani sodbi, ki se na tem mestu ne ponavljalo) ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve. Delavec je na dan poškodbe delal za toženca in je drugačno pritožbeno zavzemanje neutemeljeno. Da ni bil ustrezno teoretično in praktično poučen glede varnosti pri delu, kar je tudi vplivalo na njegovo sposobnost zaznavanja nevarnosti, pa pritožbeno niti ni sporno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev delovne obveznosti - zagovor - pravočasnost odpovedi - utemeljen razlog za odpoved - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnikova ravnanja predstavljajo kršitev prepovedi vestnega opravljanja dela v skladu s 33. členom ZDR-1. Po tej določbi je dolžan delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. S tem, ko tožnik, ki je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu operativni upravnik, ni opravljal dela v delovnem času na lokacijah objektov, ki jih je evidentiral v intranetnem portalu, ampak se je nahajal na drugih lokacijah, v enem primeru pa je celo opravljal storitev za svoje podjetje, ni izpolnjeval svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da je tožnik v kratkem obdobju večkrat kršil temeljno obveznost iz delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje kršitev utemeljeno štelo kot hujšo po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
nujna pot - določitev nujne poti - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - dostop do zemljišč - načelo sorazmernosti - redna raba stavbe - potrebe gospodujočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je kot redno rabo gospodujoče nepremičnine pravilno upoštevalo tudi bodoče stanje nepremičnine in predlagateljevo nameravano gradnjo hiše ter potrebo po dostopu do nepremičnine z gradbenimi vozili. Redna raba zazidljivega stavbnega zemljišča je skladno z 88. členom SPZ in sodno prakso tudi v tem, da se na takšnem zemljišču zgradi hiša in se do zemljišča dostopa z vozili.
javni razpis - javni razpis za sofinanciranje programa - mladi raziskovalec - pogodba - kršitev pogodbene obveznosti - zamuda z izpolnitvijo - pogodbena kazen
Namen petega odstavka 251. člena OZ je v odpravi negotovosti, ali bo stranka, ki je z izpolnitvijo zamudila, morala plačati tudi pogodbeno kazen. Varovalni namen te določbe pa ni potreben, če je pogodbena stranka, ki ima pravico do pogodbene kazni, že pred izpolnitvijo izjavila, da plačilo pogodbene kazni zahteva.
ZPP člen 236a, 236a/2, 236a/6, 339, 339/2, 458, 458/1, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazni predlog za zaslišanje priče - pisna izjava priče - zavrnitev dokaznega predloga
Sodbe, izdane v postopku v sporu majhne vrednosti, ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato na pritožbene navedbe pod tem naslovom pritožbeno sodišče ne odgovarja.
Tožnik je po pogodbi o zaposlitvi upravičen le do dodatka za delovno dobo, ne pa tudi do dodatka za stalnost. Glede na to, da ZSPJS v 23. členu ne določa dodatka za stalnost in tožnik tudi v pogodbi o zaposlitvi ni imel določeno, da mu pripada dodatek za stalnost, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da za izplačilo dodatka za stalnost tožniku, ni obstajala ustrezna pravna podlaga.
skupno premoženje - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delež na skupnem premoženju - civilna delitev skupnega premoženja - pobotni ugovor - kreditna obveznost
Odločitev sodišča prve stopnje sledi ustaljeni sodni praksi, da je civilna delitev v pravdi izjema. Sodna praksa jo dopušča le ob soglasju pravdnih strank ali če so za to podane posebne okoliščine. Vseh posebnih okoliščin, ki v konkretnem primeru ne pridejo v poštev, sodišče ni dolžno naštevati, temveč zadošča njegova presoja, da te okoliščine, ob ugotovljenem nasprotovanju toženke, niso podane.
V zadevi II Ips 211/2014 je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da v primeru, ko toženec delitvi skupnega premoženja v pravdi ves čas postopka obrazloženo nasprotuje, sodišče takšne delitve proti njegovi volji ne sme izpeljati.
Kljub ugotovitvam sodišča, da je tožnik pri hrambi in ravnanju z geselnikom in gesli ravnal v nasprotju z navodili toženke, kamor je šteti tudi Pravilnik o upravnem poslovanju v Javni agenciji P., je vendarle ključna pravilna presoja sodišča, da ni šlo za hujšo kršitev v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik je namreč sodelavcem dostop do geselnika in administrativnih gesel omogočil le zaradi potreb delovnega procesa v primeru njegove odsotnosti, po predhodnem dogovoru in z ustreznimi navodili, s katerimi je poskušal preprečiti, da bi bila gesla uporabnikom razkrita in v prihodnje morebiti zlorabljena. S tem v zvezi je sodišče ustrezno upoštevalo tudi pojasnilo B.B. o tem, v kakšnih primerih in okoliščinah je prišlo do spornega posojanja geselnika in gesel. Glede na navedeni namen, zaradi katerega je tožnik sodelavcem omogočil dostop do geselnika in gesel, je sodišče pravilno zaključilo, da ni podan naklep niti huda malomarnost.
Smotrnost dovolitve (neprivilegirane) spremembe tožbe je treba ocenjevati od primera do primera. Tožnik spremenjeni zahtevek uveljavlja na povsem drugih sklopih zatrjevanih dejstev, obe stranki sta v zadevi vložili že več obsežnih pripravljalnih vlog, opravljen je bil narok, na katerem so bili zaslišani tožnik in dve priči, ob dovolitvi spremembe tožbe pa bi se tudi spremenila stvarna pristojnost sodišča (zaradi zvišanja zahtevka okrajno sodišče glede na 30. člen ZPP ne bi bilo več pristojno za reševanje zadeve), kar pomeni, da bi bilo treba dokazni postopek ponoviti. Glede na navedeno predlagana sprememba tožbe ni smotrna.
podjemna pogodba - sporazum - sodba presenečenja - zadržnina
Glede na to, da sta se pogodbeni stranki dogovorili, kar izhaja tudi iz dokazno ocenjene korespondence, da podjemno pogodbo zaključita na način, da E. več ne deluje v smeri zagotavljanja brezhibnega delovanja vgrajene naprave, temveč, da se projekt zaključi z delnim odkupom vgrajene opreme, je skladno z načelom svobodne pogodbene volje in načelom vestnosti in poštenja tudi, da A. sprosti zadržnino, ker sprostitve logično ni bilo mogoče več vezati na funkcionalni prevzem naprave, ker ta zaradi delne demontaže niti ni bil več izvedljiv.
Če je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju presodilo drugače kot v prvem sojenju, nikakor ne moremo govoriti o sodbi presenečanja, saj je sodišče odločalo na podlagi istih trditev kot v prvotnem sojenju in v okviru istih pravnih naziranj, in pritožnici je bila dana možnost da se glede vseh trditev nasprotne stranke in pravnih naziranj izjasni. Za sodbo presenečanja bi šlo tedaj, če bi sodišče prve stopnje presodilo na podlagi pravnih naziranj, ki pritožnici niso mogla biti znana in se glede njih ne bi mogla izjasniti, za takšen primer pa v obravnavani zadevi ne gre.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - aktivno ravnanje dolžnika
Kot izkaz oziroma potrditev subjektivne nevarnosti, da je zaradi toženčevega ravnanja ogroženo poplačilo njene terjatve, bi morala tožnica izkazati neko konkretno ravnanje toženca s svojim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave s strani tožnice vtoževane terjatve.
Tožnica ni izkazala, da svoje terjatve ne bo mogla uveljaviti v izvršbi oziroma da bo plačilo njene bodoče terjatve zaradi izkazanih ravnanj toženca oteženo ali onemogočeno. Kot že povedano, za zagotovitev tega pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča zgolj izkazanost, da dolžnik razpolaga s svojimi sredstvi na TRR, ampak mora biti izkazano neko konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska.
OZ člen 10, 633, 633/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 360, 360/1, 454, 454/1, 454/2, 458, 458/1, 458/5, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog za zaslišanje priče - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - pravočasno grajanje napak - dokazni standard nemudoma - prepoved povzročanja škode - poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - elementi civilnega delikta - nesklepčna tožba
Tožnica ni navedla, da opravljenih del ni mogla pregledati takoj, ko so delavci toženke zapustili gradbišče, med pravdnima strankama pa ni sporno, da se je to zgodilo 11. julija 2020. V prid pravočasnosti grajanja napak je navedla, da jih grajala nemudoma, že v juliju 2020, kar smiselno pomeni, katerikoli dan do od 11. do 31. 7. 2020. S to navedbo pa ni zadostila določilu prvega odstavka 633. člena OZ, saj nemudoma ne pomeni obdobja dvajsetih dni, kolikor jih je preteklo do konca julija. Iz tega sledi, da je tožba nesklepčna. Tožbeni zahtevek iz nesklepčne tožbe pa ni utemeljen.