vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - protipravnost posega v lastninsko pravico - obstoj lastninske pravice - košenje trave - pomanjkanje stvarne legitimacije - dokazna ocena - res judikata - ponavljajoče se motilno dejanje
Z opustitveno (negatorno) tožbo lahko lastnik stvari od tretjega, ki kakorkoli neutemeljeno posega v njegovo lastninsko pravico ter ga s temi posegi vznemirja, zahteva, da s takimi ravnanji preneha. Poseg mora biti dejanski. Za lastnika mora pomeniti oviro pri izvrševanju lastninske pravice. Gre za najširše zavarovanje proti kakršnemukoli motenju lastninske pravice lastnika stvari. Negatorna tožba je izključena le, če ima tretji za posege v lastninsko pravico tožnika ustrezen pravni naslov. Protipravnosti ni, če je lastnik stvari dolžan trpeti tuje vplive na svojo stvar zaradi zakonskih, stvarnopravnih ali obligacijskih upravičenj tretjega: če je ta pooblaščen, da vznemirja lastnika v mirni uporabi stvari na podlagi stvarne pravice, zakonskih omejitev lastnine, sosedskega prava ali obligacijskega razmerja (na primer: lastnikovega dovoljenja).
ZNP-1 člen 88, 94, 98, 98/1, 102, 102/1. DZ člen 187, 197, 203.
vzgoja in varstvo otrok - stiki med starši in otrokom - sprememba ureditve stikov - stiki med počitnicami - največja korist otroka - sodna poravnava - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - spremenjene okoliščine - želje otroka - otrokove potrebe - upravičen predlagatelj - izpodbijanje in ugotovitev očetovstva - postopek začet po uradni dolžnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
V postopku, ki je tekel o predlogu za zvišanje preživnine, sodišče ni imelo podlage, da bi določilo nižjo preživnino od dogovorjene s sodno poravnavo.
Ob preizkusu odločitve po uradni dolžnosti se je vzbudil dvom, ali je odločitev o spremembi stikov v dekličino korist. Ni bilo ugotovljeno, kakšne so dekličine želje in kako bo ureditev stikov, ki so jo predlagali starši, vplivala na vez z očetom, ki je bila še nekaj mesecev prej ovrednotena kot pomembna za dekličin razvoj, niti niso bile raziskane druge okoliščine, pomembne za ugotovitev dekličine koristi. Prav ugotavljanju teh okoliščin služi mnenje centra za socialno delo, ki ga je sodišče dolžno pridobiti v postopku, ki teče o varstvu otrokove korist.
prekršek - prehitra vožnja - domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - predložitev dokazov - novi dokazi v pritožbenem postopku
Ker je pritožnica navedene listine predložila šele v pritožbi, je to storila prepozno, saj bi jih morala predložiti že v zahtevi za sodno varstvo, kakor je to navedeno že v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe in zato na ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje nimajo nikakršnega vpliva.
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožnica ni dokazala protipravnega ravnanja, ki bi povzročilo nesrečo, tj. da so bili na tleh, kjer je prišlo do padca, mastni madeži (ali da so bila tla mokra). Ob izostanku enega od elementov odškodninskega delikta (prvi odstavek 131. člena OZ) je tožničin zahtevek pravilno zavrnilo.
V trenutni fazi kazenskega postopka, ko sodišče odloča o utemeljenosti pripora, ni mogoče dokazno ocenjevati različne ugotovitve izvedencev psihiatrične stroke. Vrednotenje in tehtanje dokazne vrednosti teh dokazov ter njihova dokončna dokazna ocena bo v skladu s procesnimi pravili lahko prepuščena le fazi kazenskega postopka po opravljeni glavni obravnavi.
sklep o stroških - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - vročanje pisanj osebam ki jim je odvzeta prostost
Ker sodišče prve stopnje pri vročanju sklepa in poziva z dne 10. 5. 2021 ni postopalo skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZKP, obsojencu ni bila zagotovljena pravica do uporabe svojega jezika in posledično do (pravočasne) vložitve prošnje za oprostitev plačila stroškov.
ZKP člen 8, 8/1, 8/2, 8/6, 148. KZ-1 člen 245, 245/1, 245/3.
pranje denarja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - sklepčnost izreka odločbe - subjektivni odnos storilca - jezik v kazenskem postopku - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - sodno dejanje
Določba 8. člena ZKP se po vsebini nanaša na udejanjenje pravice do uporabe svojega jezika pri sodnih dejanjih. V zvezi z aktivnostmi policije in zakonske podlage njihovega delovanja v okviru določbe 148. člena ZKP, katerega rezultat so tudi konkretni uradni zaznamki napravljeni v zvezi z njihovimi ugotovitvami, je potrebno zaključiti, da ravnanja policije niso sodna dejanja, zato v zvezi s tem tudi pravice iz 8. člena ZKP niso mogle biti kršene, ker se ta nanaša na uporabo svojega jezika pri sodnih dejanjih. Razen tega je prvostopenjsko sodišče vsebino restavrirane komunikacije med E. E. in obtoženko ocenjevalo ne le v smislu vsebine, same po sebi, tako kot izhaja iz navedenih uradnih zaznamkov, pač pa v povezavi z izpovedbo F. F., ki je prevode dejansko opravila. Zato je potrebno šteti kot dokaz, ne uradni zaznamek, temveč izpovedbo priče v zvezi z vsebino, ki izhaja iz le-teh.
ZDR-1 člen 156.. ZObr-UPB1 člen 97f.. ZPP člen 236, 339, 339/2, 339/2-8.
tedenski počitek - misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - slovenska vojska - substanciranost dokaznega predloga
Po presoji pritožbenega sodišča navedba, naj se namesto priče nasprotne stranke zasliši A.A. kot primernejša priča, še ne pomeni podaje ustrezno substanciranega dokaznega predloga, saj mora v smislu 236. člena ZPP stranka podati jasno trditev, da osebo predlaga za pričo in določno navesti, o čem naj ta izpove.
postopek za izdajo plačilnega naloga - razveljavitev plačilnega naloga - dajatveni zahtevek - pobotanje v pravdi - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določila tretjega odstavka 324. člena ZPP v izreku svoje sodbe ugotovilo, da obstoji terjatev tožnice do toženke v znesku 2.559,90 EUR in da terjatev toženke do tožnice v znesku 5.000,00 EUR ne obstoji. Ker se toženka proti sodbi ni pritožila, je prvostopenjska ugotovitev, da njena terjatev v višini 5.000,00 EUR do tožnice ne obstoji, na podlagi določila prvega odstavka 319. člena ZPP postala pravnomočna. S tako sodbo pa je zaradi objektivnih mej pravnomočnosti toženki odvzeta možnost razliko med zneskoma 2.559,90 EUR in 5.000,00 EUR, uveljavljati v posebni pravdi. Sodišče prve stopnje bi torej ravnalo pravilno, če bi ugotovilo le, da ne obstaja terjatev toženke do tožnice v znesku 2.559,90 EUR, v presežku pa o pobotnem zahtevku sploh odločilo ne bi.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/2.. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - denarno povračilo
Toženka je tožnici podala (nedatirano) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je utemeljila z zaprtjem poslovalnice v trgovskem centru A. na B. v posledici slabega poslovanja oziroma razmer, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je odpoved nezakonita, ker je toženka v istem obdobju za isto delo na novo zaposlovala, ker torej ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega (tožničinega) dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, ki bi onemogočali nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1 v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1).
ZGD-1 člen 60, 60/2, 60a, 60a/1, 60a/2, 65, 501, 515/1.. ZDSS-1 člen 34.. OZ člen 18, 18/1, 319, 319/2.
razlika v plači - direktor - izplačilo plač
Tožnik je bil od 12. 3. 2012 do 11. 3. 2017 direktor toženke. V individualni pogodbi o zaposlitvi je bila določena plača v višini 10.946,00 EUR. Izplačana (in obračunana) plača je bila bistveno nižja. Sodišče prve stopnje je zahtevek za obračun in izplačilo razlik v plači med pogodbeno dogovorjeno in dejansko izplačano plačo utemeljeno zavrnilo. Kot bistveno je izpostavilo in temu pritrjuje pritožbeno sodišče, da je bil tožnik kot direktor glavni odločevalec in odredbodajalec. Odločitev, da se izplača nižja plača, je bila njegova, oziroma je z njo vsaj soglašal. Morebitne terjatve do toženke iz naslova (neobračunanih in) neizplačanih plač v letnih poročilih ni navedel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00059986
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 52/1, 52/3, 321, 321/4.. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.. ZPP člen 154, 154/1, 365, 365-3.
imenovanje posebnega revizorja - odločitev o stroških postopka
Določba četrtega odstavka 321. člena ZGD-1 tako nasprotnemu udeležencu (družbi) omogoča, da ne glede na določbo 40. člena ZNP-1, zahteva povrnitev stroškov postopka v primeru, če so ti nastali zaradi neutemeljene posebne revizije in to po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti. Obremenitev predlagatelja s stroški postopka nasprotnega udeleženca v postopku po 6. alineji prvega odstavka 50. člena ZGD-1, zato ne more temeljiti zgolj na načelu uspeha v postopku, kot to v izpodbijanem sklepu zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje, ampak le po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti. Za zahtevo po povrnitvi stroškov postopka nasprotnega udeleženca od predlagatelja posebne revizije po določbi četrtega odstavka 321. člena ZGD-1, ne zadošča objektivna odgovornost predlagateljev, ker s predlogom za posebno revizijo niso bili uspešni, ampak njihova krivdna odgovornost, zato morajo biti za prevalitev stroškov postopka imenovanja posebnega revizorja na predlagatelja izkazane vse predpostavke odškodninske (krivdne) odgovornosti.
ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 10, 14a, 14a/1, 34a, 34a/1.. ZPP člen 337, 337/1.. ZBPP člen 26, 26/1.. ZST-1D člen 7, 7/2.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog
Izdaja plačilnega naloga ni vezana na predhodno (pravnomočno) odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse (ampak na nastanek taksne obveznosti). Dejstva, od katerih je odvisna odločitev o tem predlogu, niso predmet odločanja o plačilnem nalogu.
Tožnik neutemeljeno navaja, da je že z odločbo, s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, oproščen sodne takse (in da zato sodišče prve stopnje plačilnega naloga sploh ne bi smelo izdati). Tovrstnih navedb v ugovoru sicer ni podal (gre za pritožbeno novoto; prvi odstavek 337. člena ZPP), v vsakem primeru pa plačilo sodne takse ni strošek postopka, katerega bi bila stranka oproščena v okviru brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 26. člena ZBPP; peti odstavek istega člena ZBPP). Določba 10. člena ZST-1, ki ureja taksne oprostitve po zakonu, je bila šele z novelo ZST-1D, ki velja od 12. 1. 2022, dopolnjena tako, da je stranka oproščena plačila sodne takse za postopek, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč (drugi odstavek 7. člena ZST-1D).
gradbena pogodba - zamuda z izpolnitvijo - pogodbena kazen za nastalo škodo
Več kot očitno je torej, da je vzrok za omenjeno zamudo izviral iz podjemnikove sfere, zato ima tudi po oceni pritožbenega sodišča ta podjemnikova zamuda z izpolnitvijo objektivne znake protipravnega ravnanja.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost pripora
Problematiziranje pritožnika, da pripor zoper obtoženca ni več sorazmeren ukrep z vidika dosedanjega trajanja, ni utemeljeno. Sodišče druge stopnje sprejema v izpodbijanem sklepu sprejeto ugotovitev, da je glede na težo obtožencu očitanih kaznivih dejanj pripor še vedno sorazmeren ukrep tudi z vidika njegovega dosedanjega šestmesečnega trajanja.
Pravdni stranki sta se v 16. členu omenjene pogodbe resda dogovorili, da bo o sporih iz te pogodbe najprej odločala arbitražna komisija, vendar pa eventualna odločitev te komisije ni dokončna, saj iz 17. člena omenjene pogodbe nadalje izhaja, da če tej komisiji ne uspe rešiti spora, se reševanje spora odstopi pristojnemu sodišču. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da ima omenjena komisija le položaj organa, pred katerim se spor skuša najprej razrešiti, pri čemer izid v tem predhodnem postopku za stranki ni zavezujoč v smeri izključitve sodne pristojnosti. Morebitna odločitev pred to arbitražno komisijo torej nima obveznega učinka pravnomočne sodbe (483. člen ZPP/77 v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zarbit).
Pritožba zmotno očita, da bi moralo sodišče stranki v sodni odločbi z dne 4. 6. 2021 opozoriti, da namerava po njeni pravnomočnosti odločiti o višini stroškov s posebnim sklepom. Takšna zahteva iz določb ZPP ne izhaja. Sodne prakse, iz katere naj bi izhajalo nasprotno, pritožba ne specificira. Sicer pa se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodne odločbe z dne 4. 6. 2021 glede odločitve o stroških postopka sklicevalo na četrti odstavek 163. člena ZPP, zato toženec v nobenem primeru ne more trditi, da ni vedel, da bo pravnomočni sodni odločbi z dne 4. 6. 2021 sledila izdaja izpodbijanega sklepa. Upoštevajoč navedene razloge je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je bila tožencu kršena ustavna pravica do pravnega sredstva.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - predlog za taksno oprostitev - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročitev poziva k dopolnitvi vloge - osebna vročitev - neosebna vročitev
Čeprav pozivni sklep na dopolnitev predloga za taksno oprostitev ni naveden med taksativno naštetimi sodnimi pisanji iz prvega odstavka 142. člena ZPP, osebno vročitev pozivnega sklepa narekuje dejstvo, da predstavlja nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, skupaj s sklepi, ki se nanašajo na obveznost plačila sodne takse za pritožbeni postopek (vključno s sklepom na dopolnitev predloga za oprostitev plačila te takse), celoto. Osebno vročanje pa utemeljuje tudi potreba po večji previdnosti (drugi odstavek 142. člena ZPP).
tek zastaralnega roka - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - začasno prenehanje teka rokov - začasno prenehanje teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih - procesni sklep - nedovoljena pritožba - epidemija
ZKP v tretjem odstavku 399. člena določa, da se smejo sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe, izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo, sodišče prve stopnje pa med postopkom po uradni dolžnosti pazi med drugim tudi na to, ali je pregon storilca za očitano kaznivo dejanje glede na določbe KZ-1, ki urejajo zastaranje kazenskega pregona, še dovoljen. V primeru, ko pride do zastaranja kazenskega pregona, o tem odloči z odločbo o glavni stvari, zoper katero je dopustna pritožba, svoje ugotovitve o tem, kaj vpliva na tek zastaranja pravice do kazenskega pregona, pa torej glede na tretji odstavek 399. člena ZKP ne izrazi s posebnim sklepom, zoper katerega bi bila mogoča pritožba, in izdaje takšnega sklepa ne določa niti posebna določba tega zakona.
sklep o stroških - povrnitev stroškov postopka - plačilo sodne takse za pritožbo - enotna sodna taksa - več tožencev - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - oprostitev plačila sodne takse za sodbo - pritožba zoper sklep o stroških - delni uspeh v postopku - načelo uspeha - nastanek terjatve - stanje v času odločanja - veljavna odvetniška tarifa - odvetniška storitev - nagrada in stroški odvetnika
Čeprav so bila nekatera dejanja v tem pravdnem postopku opravljena še pred uveljavitvijo spremembe OT, je z vidika odmere stroškov bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.