prekršek - prehitra vožnja - domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - predložitev dokazov - novi dokazi v pritožbenem postopku
Ker je pritožnica navedene listine predložila šele v pritožbi, je to storila prepozno, saj bi jih morala predložiti že v zahtevi za sodno varstvo, kakor je to navedeno že v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe in zato na ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje nimajo nikakršnega vpliva.
odločba o stroških kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - premoženjsko stanje
Prav ima pritožba, da je odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu nepravilna in sama sebi v nasprotju. Skozi obrazložitev izpodbijane sodbe namreč tudi pritožbeno sodišče ni moglo prezreti, da je sodišče prve stopnje v točki 5 na eni strani ocenilo, da bi bilo glede na višino pokojnine obtoženčevo vzdrževanje bistveno ogroženo le, če bi mu naložilo v plačilo tudi sodno takso, ki pa je vendarle bistveno nižja od odmerjene izvedenine v znesku 2.006,29 EUR, a mu je slednjo naložilo v plačilo, brez premotritve obstoja realnih (z)možnosti obtoženega, da brez ogrozitve lastnega preživljanja prenese tolikšno stroškovno breme.
Sklicevanje prvostopnega sodišča na Zakon o brezplačni pravni pomoči je neustrezno. Temeljna pravna podlaga za odločitev o stroških kazenskega postopka je namreč ZKP, merilo za posamezno odločitev pa izid zadeve oziroma, kako je bilo o predmetu obtožbe odločeno.
ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 10, 14a, 14a/1, 34a, 34a/1.. ZPP člen 337, 337/1.. ZBPP člen 26, 26/1.. ZST-1D člen 7, 7/2.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog
Izdaja plačilnega naloga ni vezana na predhodno (pravnomočno) odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse (ampak na nastanek taksne obveznosti). Dejstva, od katerih je odvisna odločitev o tem predlogu, niso predmet odločanja o plačilnem nalogu.
Tožnik neutemeljeno navaja, da je že z odločbo, s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, oproščen sodne takse (in da zato sodišče prve stopnje plačilnega naloga sploh ne bi smelo izdati). Tovrstnih navedb v ugovoru sicer ni podal (gre za pritožbeno novoto; prvi odstavek 337. člena ZPP), v vsakem primeru pa plačilo sodne takse ni strošek postopka, katerega bi bila stranka oproščena v okviru brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 26. člena ZBPP; peti odstavek istega člena ZBPP). Določba 10. člena ZST-1, ki ureja taksne oprostitve po zakonu, je bila šele z novelo ZST-1D, ki velja od 12. 1. 2022, dopolnjena tako, da je stranka oproščena plačila sodne takse za postopek, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč (drugi odstavek 7. člena ZST-1D).
sklep o stroških - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - vročanje pisanj osebam ki jim je odvzeta prostost
Ker sodišče prve stopnje pri vročanju sklepa in poziva z dne 10. 5. 2021 ni postopalo skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZKP, obsojencu ni bila zagotovljena pravica do uporabe svojega jezika in posledično do (pravočasne) vložitve prošnje za oprostitev plačila stroškov.
začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - začasna ureditev stikov - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov
Četudi je res, da hčere stike z očetom odklanjajo (pritožbeno sodišče ne dvomi v to), to še ne pomeni, da so hčere ob dosedanjem načinu izvrševanja stikov ogrožene v smislu 161. člena DZ, zato je evidentno, da pogoji za izdajo začasne odredbe o stikih niso izpolnjeni. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, zgolj nestrinjanje otrok s stiki, njihovo odklanjanje oziroma želja po drugačnem načinu izvrševanja stikov, ne pomenijo ogroženosti v smislu 161. člena DZ, ki bi opravičevala regulacijo stikov z začasno odredbo. Res je, kar pritožba načeloma navaja, da je v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah ter Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic treba spoštovati želje otroka, mu omogočiti, da jih izrazi in jih kolikor je le mogoče tudi upoštevati, vendar bo ta načela prvostopenjsko sodišče uporabilo v nadaljevanju postopka, ko bo o morebitni spremembi stikov dokončno odločilo. Pogoji za izdajo začasne odredbe (ki je izjema od splošnega pravnega načela, da se o pravicah, koristih in obveznostih odloči po izvedenem rednem in polno kontradiktornem sodnem postopku) pa so drugačni.
nepopolna pritožba - nepodpisana vloga - vloga v pisni obliki - elektronska vloga
Pri predmetni pritožbi gre za fizično vlogo, ki je bila sodišču poslana z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, zato bi jo sodišče prve stopnje tako tudi moralo presojati.
Sklenjena je bila pogodba s kupcem, ki je dal najvišjo ponudbo in kupnino že plačal v roku. Zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bil sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe izdan preuranjeno. Sodišče namreč ni bilo dolžno izpeljati postopka kot v primeru, ko je treba upoštevati dano ponudbo predkupnega upravičenca.
OZ člen 165, 239, 246, 299, 299/1, 378, 378/1. ZZVZZ člen 63, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 66, 66-1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4, 37, 39.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - zapadlost odškodnine - nastop zamude dolžnika - pogodbena obveznost
V skladu z določbo prvega odstavka 299. člena OZ pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Le če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega naj izpolni svojo obveznost (drugi odstavek 299. člena OZ).
Začetek teka zakonskih zamudnih obresti je objektivna posledica nastanka zamude, torej neizpolnitev obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti.
poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev
Samo za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od navadne prisilne poravnav.
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 285c, 285c/1, 450a, 450b, 450c.
kaznivo dejanje velike tatvine - stranska kazen izgona tujca iz države - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - narok za izrek kazenske sankcije - zakonitost kazenske sankcije
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s kazensko sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in njegovih sestavin ne spreminja.
URS člen 22, 43.. ZIntPK člen 3, 3/1, 4, 4-4, 27, 27/1, 29, 29/1, 77, 77/2, 77/2-3.. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 156, 156-1.. ZPolS člen 1, 21.. ZSNS člen 2.
nezdružljivost opravljanja funkcij - nezdružljivost funkcije poslanca - zastopanje pravne osebe javnega prava
Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče ZPos v III. poglavju "Nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi", nezdružljivosti funkcije poslanca z zastopanjem v pravni osebi javnega prava ne ureja, zato je pravilna uporaba določb ZIntPK, ki očitano dejanje storilcu opredeljuje kot prekršek po tretji alineji drugega odstavka 77. člena ZIntPK oziroma kršitev prvega odstavka 29. člena ZIntPK.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00053012
URS člen 26. OZ člen 131, 239, 239/1, 239/2, 240. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 286, 286/1, 286/3, 313, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZCes člen 95, 100, 100/1, 100/3, 100/3-3.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - prometna ureditev - postavitev prometnega znaka - podlaga za odgovornost - kvalificirana protipravnost - pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - pravočasnost trditev - strokovno mnenje - dokaz
Poročilo in njegove izsledke je treba brati kot celoto, saj je le tako mogoče pravilno interpretirati njegove zaključke. Opiranje na posamezne zaključke izven konteksta celotnega poročila ni pravilno.
Upoštevajoč ugotovitve v Poročilu ni mogoče zaključiti, da bi bila odstranitev znaka brez izvedbe dodatnih ukrepov (takojšnja sanacija ali pridobitve ugodnih rezultatov dodatnih moritoringov) skladna s pravili stroke in veljavnimi predpisi, ki toženo stranko vežejo pri upravljanju občinskih cest (zagotavljanje varnosti cestne infrastrukture). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da opustitev odstranitve spornega prometnega znaka po prejemu Poročila ne predstavlja protipravnega ravnanja, pravilna.
Kakšno vlogo imajo poročila in mnenja strokovnjakov, ki jih v spis predložijo pravdne stranke, je odvisno od trditev in ravnanj strank v postopku. Takšna listina se namreč lahko šteje kot trditve stranke, ki jo je predložila, lahko pa tudi kot dokaz. V tem primeru sta se obe pravdni stranki sklicevali na predloženo Poročilo in ga predlagali kot dokaz za svoje trditve. Med strankama je bil spor, kaj izhaja iz Poročila, saj je bila od tega odvisna presoja sodišča o obstoju protipravnosti ravnanja tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je Poročilo štelo kot dokaz in ga skladno z določilom 8. člena ZPP dokazno ocenilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00053093
ZIZ člen 226, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved posegov - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe - napotki pritožbenega sodišča
Ker je namen regulacijskih začasnih odredb začasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), je njihovo bistvo v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred nevarnostjo uporabe sile ali nastanka nenadomestljive (težko nadomestljive škode, druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da regulacijske začasne odredbe niso namenjene zavarovanju bodoče izvršbe in lahko do njih pride tudi pri ugotovitvenih in oblikovalnih tožbah.
Vročitev upnikovega odgovora na ugovor v dolžnikovo izjavo po določbah ZIZ sicer ni obvezna in je sodišču prepuščena presoja, ali bo to storilo ali ne. Odločitev o vročitvi v izjavo je odvisna od tega, ali upnik v odgovoru na ugovor navede nova pravno relevantna dejstva in predlaga nove dokaze. V konkretnem primeru so predlagatelji v odgovoru na ugovoru navajali nova dejstva in zanje predlagali dokaze, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev o ugovoru in jih je torej štelo za odločilna. Z opustitvijo vročitve odgovora na ugovor nasprotni udeleženki je zato sodišče prve stopnje storilo zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Pravilni so tudi dejanski in materialno pravni zaključki sodišča prve stopnje, da je tožena stranka kot etažni lastnica dveh posameznih delov v stanovanjski zgradbi Z.m. dolžna tega plačati stroške upravljanja in ostale vtoževane stroške, povezane z lastništvom nepremičnin in upravljanjem stanovanjske zgradbe.
Pravico do premestitve kot temeljno pravico delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zagotavlja delodajalec. Šele ko je pravica do premestitve realizirana na ta način, da delovnemu invalidu delodajalec zagotovi delo, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti in začne delo, na katerem je pridobil pravico do premestitve tudi opravljati, so izpolnjeni pogoji za (pričetek) izplačevanja nadomestila za invalidnost. To pomeni, da je pravica do izplačevanja nadomestila za invalidnost vezana na začetek dela na delu, ki ustreza ugotovljeni delovni zmožnosti zavarovanca. Če pravica do premestitve ni realizirana, pogoji za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost (4. alineja prvega odstavka 85. člena ZPIZ-2 in s tem pogoji za izplačevanje navedenega nadomestila (tretji odstavek 124. člena ZPIZ-2) niso izpolnjeni.
predlog za izločitev dokazov - zavrnitev predloga - odločba brez razlogov
Sicer pa iz razlogov napadenega sklepa ne izhajajo razlogi o samem predlogu zagovornika obdolženca za izločitev dokazov, ki jih pritožba utemeljeno pogreša, gre pa za razloge o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje bi v napadenem sklepu zato moralo na trditve zagovornika obdolženca, podane v predlogu, odgovoriti oziroma v zvezi s tem navesti ustrezne razloge, ki pa jih napadeni sklep nima.
določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - višji dohodki enega od zakoncev - skrb za dom in družino - prispevek zakoncev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel toženec bistveno višje dohodke kot tožnica celotno življenjsko ekonomsko skupnost (razmerje 67 % v korist toženca in 33 % v korist tožnice), zaradi česar je njegov prispevek v finančnem smislu bistveno večji od tožničinega. Zaključilo je, da je toženec v celotnem obdobju ekonomske skupnosti nosil večje breme pri plačevanju skupnih družinskih stroškov in večje breme pri plačevanju stroškov dograditve in opreme hiše. Hkrati je ugotovilo, da je tožnica, ki je bila tri leta in pol brezposelna, v bistveno večji meri skrbela za vzgojo in varstvo otrok ter da je njen prispevek pri opravljanju domačih - gospodinjskih delih in pri organizaciji dokončanja nepremičnine bistveno večji od toženčevega.
Ko je prvostopenjsko sodišče presodilo, da je tožnica bistveno več prispevala k nastanku skupnega premoženja kot pa toženec in da je tožničin delež ob upoštevanju njenega vložka s posebnim premoženjem 75 % (ne pa 79,5%), toženčev delež na skupnem premoženju pa 25 %, je torej pravilno v določeni in minimalni meri upoštevalo tudi toženčeve višje dohodke, ki jih sicer tožnica priznava. Glede na navedeno in upoštevajoč, da se sodišče pri ugotavljanju deleža na skupnem premoženju ne osredotoča zgolj na računski seštevek denarnih vložkov v konkretno stvar, ki sodi v skupno premoženje, v določenem časovnem izseku, ampak upošteva finančne prispevke zakoncev za kritje vseh skupnih družinskih stroškov ves čas trajanja življenjsko/ekonomske skupnosti, in druge pravno relevantne okoliščine, ki jih izpostavlja drugi odstavek 59. člena ZZZDR, se izkaže izpodbijana odločitev kot pravilna.
ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - vzrok invalidnosti
Tudi sicer je pri ocenjevanju invalidnosti, ki po splošnem delu definicije iz 63. člena ZPIZ-2 ni le medicinska, temveč tudi pravna kategorija, potrebno upoštevati celoten psihosomatski status zavarovanca. Tožnica je z izpodbijano II. točko izreka sodbe na podlagi 3. alineje 2. odst. 63. člena v zvezi s 65. členom ZPIZ-2 zakonito razvrščena v III. kategorijo invalidnosti od 20. 11. 2019 dalje 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni. Pritožbeno stališče, da je vzrok invalidnosti le poškodba pri delu, ne more biti uspešno.
Ustavno skladna je razlaga sodišča prve stopnje, da določba 57. člena ZIUOOPE širi in ne oži pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je bil namen tega zakona v tem, da se pridobitev Zoisove štipendije omogoči tudi tistim dijakom oziroma študentom, ki zaradi nastalih posledic epidemije niso mogli izpolniti zakonsko določenih pogojev v ZŠtip-1, ne pa nasprotno, da se tistim, ki so kljub epidemiji dosegli izjemne dosežke, le-ti ne upoštevajo. Kot izhaja že iz naziva zakona, je namen tega ravno v tem, da se zmanjšajo oziroma odpravijo posledice epidemije, ne pa da bi se z njegovim sprejetjem določenim kategorijam dijakov oziroma študentov onemogočilo uveljavljanje izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.
Plačilo "po pavšalu" je znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česa, sinonim zanj je povprečnina.
Limitiranje cene v katerikoli smeri (ne več kot XXX; ne manj kot XXX) ni pavšal, pač pa zgolj to, kar izhaja iz logične in slovnične razlage pojma navzgor ali navzdol limitirane cene (cena ne sme biti več kot XXX, lahko pa je manj; ne sme biti manj kot XXX, lahko pa je več). Pavšal je, tehnično gledano, hkratni dvojni limit, pri njem je cena limitirana navzgor in navzdol v enotno postavko.
Temeljno pravilo je, da postanejo pravnomočni le izreki sodnih odločb, ugotovljena dejstva in razlogi sodb pa le omejeno, v kolikor so nujno potrebni za identifikacijo zahtevka, vsebovanega v izreku (glej VSL I Cpg 675/2017, II Cp 857/2010, II Ips/85/2009). Seveda le pod pogojem, da je podana identiteta zahtevkov. Če ni identitete, potem učinkov pravnomočnosti ni. Učinkov pravnomočnosti zato v nobenem primeru ne morejo imeti le ugotovitve in razlogi sodišč v pravnomočnih sodbah, v katerih so se (ob drugačnem zahtevku) presojala ista dejanska in pravna vprašanja.
Obravnavi (vedno) enakih spornih dejanskih in pravnih vprašanj v sporih, ki se opirajo na isto ali podobno dejansko in pravno podlago, se je mogoče izogniti z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom iz tretjega odstavka 181. člena ZPP. Dodatne in širše možnosti ponuja novejša pravna ureditev z izvedbo vzorčnega postopka po 279.b členu ZPP.