Pravico do premestitve kot temeljno pravico delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zagotavlja delodajalec. Šele ko je pravica do premestitve realizirana na ta način, da delovnemu invalidu delodajalec zagotovi delo, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti in začne delo, na katerem je pridobil pravico do premestitve tudi opravljati, so izpolnjeni pogoji za (pričetek) izplačevanja nadomestila za invalidnost. To pomeni, da je pravica do izplačevanja nadomestila za invalidnost vezana na začetek dela na delu, ki ustreza ugotovljeni delovni zmožnosti zavarovanca. Če pravica do premestitve ni realizirana, pogoji za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost (4. alineja prvega odstavka 85. člena ZPIZ-2 in s tem pogoji za izplačevanje navedenega nadomestila (tretji odstavek 124. člena ZPIZ-2) niso izpolnjeni.
URS člen 22, 43.. ZIntPK člen 3, 3/1, 4, 4-4, 27, 27/1, 29, 29/1, 77, 77/2, 77/2-3.. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 156, 156-1.. ZPolS člen 1, 21.. ZSNS člen 2.
nezdružljivost opravljanja funkcij - nezdružljivost funkcije poslanca - zastopanje pravne osebe javnega prava
Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče ZPos v III. poglavju "Nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi", nezdružljivosti funkcije poslanca z zastopanjem v pravni osebi javnega prava ne ureja, zato je pravilna uporaba določb ZIntPK, ki očitano dejanje storilcu opredeljuje kot prekršek po tretji alineji drugega odstavka 77. člena ZIntPK oziroma kršitev prvega odstavka 29. člena ZIntPK.
glavni izvajalec - plačilo podizvajalcu - bančna garancija - bančna garancija za dobro izvedbo posla - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - vnovčenje bančne garancije - neupravičena pridobitev - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - nedovoljena pritožbena novota
Tožeča stranka ni trdila niti dokazovala, da je tožena stranka takrat, ko jo je tožeča stranka pozvala k plačilu po 631. členu OZ, plačilo za opravljena dela dolgovala glavnemu izvajalcu. Pritožbene navedbe v smislu, da se je z naknadnim unovčenjem bančne garancije v breme glavnega izvajalca naročnica vrnila v prejšnje stanje in tako pridobila status neplačnika vtoževanih terjatev, ne vzdrži pravne presoje. Pritožbeno ni sporno in tudi iz predložene bančne garancije in poziva za njeno unovčenje je razvidno, da je bila predmetna bančna garancija, dogovorjena za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, unovčena, ker izvajalec svojih obveznosti ni izvršil pravočasno, strokovno in pravilno, ne pa zaradi neplačila podizvajalcev. Tožeča stranka tako ni pridobila neposrednega zahtevka do tožene stranke na podlagi gradbene pogodbe ali izdane in unovčene bančne garancije. Tožeča stranka bi pod določenimi pogoji plačilo lahko uveljavljala le, če bi bila bančna garancija dana za zavarovanje za primer, da niso poravnane potrjene zapadle obveznosti do podizvajalcev iz podizvajalskih pogodb, če bi bila nominirani podizvajalec.
določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - višji dohodki enega od zakoncev - skrb za dom in družino - prispevek zakoncev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel toženec bistveno višje dohodke kot tožnica celotno življenjsko ekonomsko skupnost (razmerje 67 % v korist toženca in 33 % v korist tožnice), zaradi česar je njegov prispevek v finančnem smislu bistveno večji od tožničinega. Zaključilo je, da je toženec v celotnem obdobju ekonomske skupnosti nosil večje breme pri plačevanju skupnih družinskih stroškov in večje breme pri plačevanju stroškov dograditve in opreme hiše. Hkrati je ugotovilo, da je tožnica, ki je bila tri leta in pol brezposelna, v bistveno večji meri skrbela za vzgojo in varstvo otrok ter da je njen prispevek pri opravljanju domačih - gospodinjskih delih in pri organizaciji dokončanja nepremičnine bistveno večji od toženčevega.
Ko je prvostopenjsko sodišče presodilo, da je tožnica bistveno več prispevala k nastanku skupnega premoženja kot pa toženec in da je tožničin delež ob upoštevanju njenega vložka s posebnim premoženjem 75 % (ne pa 79,5%), toženčev delež na skupnem premoženju pa 25 %, je torej pravilno v določeni in minimalni meri upoštevalo tudi toženčeve višje dohodke, ki jih sicer tožnica priznava. Glede na navedeno in upoštevajoč, da se sodišče pri ugotavljanju deleža na skupnem premoženju ne osredotoča zgolj na računski seštevek denarnih vložkov v konkretno stvar, ki sodi v skupno premoženje, v določenem časovnem izseku, ampak upošteva finančne prispevke zakoncev za kritje vseh skupnih družinskih stroškov ves čas trajanja življenjsko/ekonomske skupnosti, in druge pravno relevantne okoliščine, ki jih izpostavlja drugi odstavek 59. člena ZZZDR, se izkaže izpodbijana odločitev kot pravilna.
ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - vzrok invalidnosti
Tudi sicer je pri ocenjevanju invalidnosti, ki po splošnem delu definicije iz 63. člena ZPIZ-2 ni le medicinska, temveč tudi pravna kategorija, potrebno upoštevati celoten psihosomatski status zavarovanca. Tožnica je z izpodbijano II. točko izreka sodbe na podlagi 3. alineje 2. odst. 63. člena v zvezi s 65. členom ZPIZ-2 zakonito razvrščena v III. kategorijo invalidnosti od 20. 11. 2019 dalje 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni. Pritožbeno stališče, da je vzrok invalidnosti le poškodba pri delu, ne more biti uspešno.
pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - navadna pošta
Po prvem odstavku 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Pri tem se v primeru, ko se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
izostanek priče z naroka - opravičilo izostanka z naroka
Pritožnik svoje odsotnosti ni nikoli opravičil, in to niti tedaj, ko je bil naposled zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 9. 9. 2021. Tudi sicer pa pritožnik v pritožbi ne pojasni, zakaj sedaj uveljavljanega razloga za izostanek iz naroka za glavno obravnavo (s katerim je bil po lastnih navedbah seznanjen 27. 5. 2021), ni navedel že prej, kot to terja četrti odstavek 369. člena ZKP.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - nujni sosporniki - družbeniki izbrisane družbe
Glede na to, da je zgolj eden od treh družbenikov prvotnega dolžnika predlagal nadaljevanje izvršbe in da vstopi vanjo na dolžnikovi strani, upnik neutemeljeno navaja, da so lahko samo vsi trije družbeniki stranka na pasivni strani kot nujni sosporniki. Če pa upnik meni, da bi morala na pasivni strani kot nova dolžnika nastopati še preostala dva družbenika, je to stvar njegove dispozicije.
ugovor po izteku roka - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost - zakonske zamudne obresti - stroški upnika - sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje bi se do posameznih navedb moralo opredeliti na način, da bi odločilo, ali izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo pogoje za obravnavanje v okviru ugovora po izteku roka (t. j. ali obstoji formalna ovira za vsebinsko obravnavanje ugovora). Slednje sodišču prve stopnje narekuje že določba drugega odstavka 56. člena ZIZ, ki določa, da sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.
Poziv sodišča prve stopnje novemu upniku (upravniku) je neutemeljen. Iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ, ki se uporablja v primeru, če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, ne izhaja pooblastilo sodišču, da morebitnega prevzemnika terjatve (t. j. novega upnika) pozove, da sodišču sporoči, ali bo v posamezni izvršilni zadevi prevzel terjatev.3 To pomeni, da ZIZ v takšnem primeru zahteva aktivno ravnanje upnika. Pravne podlage za sprejeto odločitev ne ZIZ, ne ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ne dajeta.
poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev
Samo za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od navadne prisilne poravnav.
padec na ledu - dolžnost upravnika večstanovanjske hiše - opustitev dolžnosti - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - opravljanje zimske službe - nevarna stvar - odgovornost etažnega lastnika
Iz četrtega odstavka 118. člena SZ-1 ne izhaja, kako mora upravnik zagotavljati čiščenje snega na dovoznih poteh oz. funkcionalnem zemljišču oz. da ga mora čistiti sam.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00053012
URS člen 26. OZ člen 131, 239, 239/1, 239/2, 240. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 286, 286/1, 286/3, 313, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZCes člen 95, 100, 100/1, 100/3, 100/3-3.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - prometna ureditev - postavitev prometnega znaka - podlaga za odgovornost - kvalificirana protipravnost - pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - pravočasnost trditev - strokovno mnenje - dokaz
Poročilo in njegove izsledke je treba brati kot celoto, saj je le tako mogoče pravilno interpretirati njegove zaključke. Opiranje na posamezne zaključke izven konteksta celotnega poročila ni pravilno.
Upoštevajoč ugotovitve v Poročilu ni mogoče zaključiti, da bi bila odstranitev znaka brez izvedbe dodatnih ukrepov (takojšnja sanacija ali pridobitve ugodnih rezultatov dodatnih moritoringov) skladna s pravili stroke in veljavnimi predpisi, ki toženo stranko vežejo pri upravljanju občinskih cest (zagotavljanje varnosti cestne infrastrukture). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da opustitev odstranitve spornega prometnega znaka po prejemu Poročila ne predstavlja protipravnega ravnanja, pravilna.
Kakšno vlogo imajo poročila in mnenja strokovnjakov, ki jih v spis predložijo pravdne stranke, je odvisno od trditev in ravnanj strank v postopku. Takšna listina se namreč lahko šteje kot trditve stranke, ki jo je predložila, lahko pa tudi kot dokaz. V tem primeru sta se obe pravdni stranki sklicevali na predloženo Poročilo in ga predlagali kot dokaz za svoje trditve. Med strankama je bil spor, kaj izhaja iz Poročila, saj je bila od tega odvisna presoja sodišča o obstoju protipravnosti ravnanja tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je Poročilo štelo kot dokaz in ga skladno z določilom 8. člena ZPP dokazno ocenilo.
sklep o prekinitvi postopka - sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pristojnost - procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti - imetniki podrejenih obveznic - obveznice - izbris obveznic
Vsebina izpodbijanega sklepa je odločitev o nadaljevanju predhodno prekinjenega postopka. Naziranje pritožbe, da bi se moralo sodišče hkrati oziroma že v izpodbijanem sklepu izreči za nepristojno in zadevo (v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZPSVIKOB) kot pristojnemu odstopiti Okrožnemu sodišču v Mariboru, ne drži. Če bo sodišče ugotovilo, da je v skladu z zakonom to dolžno storiti, bo tako lahko ravnalo kadarkoli v nadaljevanju predmetnega postopka (sklep o nadaljevanju postopka pa je pogoj za takšno morebitno (nadaljnjo) odločitev).
pravica do pravnega sredstva - odločba pritožbenega sodišča
Dolžnik v pritožbi pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je zoper odločbo sodišča druge stopnje vložil pritožbo. Ker sklepa višjega sodišča z rednimi pravnimi sredstvi ni dopustno izpodbijati, je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje postopalo pravilno in zakonito, ko je dolžnikovo pritožbo zoper takšen sklep kot nedovoljeno zavrglo.
Upnik tudi ni z ničemer izkazal, katere poizvedbe je opravil, ob tem pa je tudi pojasniti, da v kolikor bi šlo za stroške poizvedb o dolžnikovem premoženju, teh tudi ne bi bilo mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ker skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZIZ te opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, tako da vpogleda v elektronsko dosegljive evidence.
nadaljevanje prekinjene izvršbe - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - pravno nasledstvo
Glede na to, da je zgolj eden od treh družbenikov prvotnega dolžnika predlagal nadaljevanje izvršbe in da vstopi vanjo na dolžnikovi strani, upnik neutemeljeno navaja, da so lahko samo vsi trije družbeniki stranka na pasivni strani kot nujni sosporniki.
Če pa upnik meni, da bi morala na pasivni strani kot nova dolžnika nastopati še preostala dva družbenika, je to stvar njegove dispozicije.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - solidarno poroštvo - pogodba o finančnem lizingu - pravni interes - res iudicata - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu - odstop od pogodbe - odškodninska terjatev - nesklepčnost tožbenega zahtevka - višina zahtevka - vrednost nepremičnin - odločitev o pravdnih stroških
V drugem sporu je že bilo pravnomočno odločeno o obstoju terjatve tožeče stranke do glavnega dolžnika in ne do tožene stranke, ki je solidarni porok. Zato ne gre za že pravnomočno razsojeno stvar. To pa tožeče stranke ne odvezuje obveznosti, da svojo višino zahtevka ustrezno konkretizira. Zaradi različnih poznejših okoliščin, bi se lahko terjatev do glavnega dolžnika zmanjšala ali povečala.
Kadar lizingodajalec odstopi od lizing pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti, lahko bodoče nezapadle obroke uveljavlja le še kot odškodnino. Pri tem pa mora upoštevati, da je dobil predmet lizinga v last. Brez upoštevanja vrednosti predmeta lizinga, ki je ostal lizingodajalcu, je tožbeni zahtevek po višini nesklepčen.
Izpolnitveni zahtevek pogodbena stranka obdrži tudi, če je njena pravica zahtevati pravilno izpolnitev kršena zaradi nepravilne izpolnitve. Izpolnitvena obveznost pogodbene stranke, ki ni pravilno izpolnila tudi po kršitvi pogodbe obstaja vse dokler izpolnitvena obveznost ne preneha.
Ker ni sporno, da pogodbeno razmerje med sedaj pravdnima strankama ni prenehalo zaradi nepravilne izpolnitve s strani tožene stranke, je smela tožeča stranka zahtevati izpolnitev pogodbene zaveze, ki je bila v tem, da bi tožeči stranki morala ob obračunu stroškov storitev za leto 2017 upoštevati tudi povečani strošek tožeče stranke iz naslova dviga plač njenim zaposlenim. Tožena stranka bi morala namreč na podlagi dogovora avtomatično napraviti novo (zvišano) kalkulacijo cen in na tej (pogodbeni) podlagi tožnici najkasneje ob zapadlosti relevantnega obračunskega računa (1. 3. 2018) višje stroške storitev tudi plačati. Podlaga spornih prisojenih obresti je, kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, v prvem odstavku 299. člena OZ (saj je bil dogovorjen najkasnejši rok za toženkino izpolnitev denarne obveznosti) in ne v drugem odstavku 299. člena OZ.
objava v medijih - objava popravka - spletna stran - poseg v človekove pravice - članek v medijih - minister - javna funkcija - prizadet interes - javni interes - svoboda izražanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do objave odgovora - zavrnitev objave odgovora na članek - ravnotežje kolidirajočih pravic
Ustavna pravica do odgovora posega v ustavno varovano pravico do svobode izražanja. Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve.
URS člen 26, 26/1. OZ člen 131, 131/1. ZUreP-1 člen 85, 87, 89, 89/3, 91. ZZK-1 člen 38, 38/3.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost občine - protipravnost - zakonita predkupna pravica po ZUreP-1 - izjava o neuveljavljanju predkupne pravice - pretrganje vzročne zveze - teorija o adekvatni vzročnosti - pogodba o finančnem leasingu - posojilna pogodba - kupoprodajna pogodba - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - uveljavljanje predkupne pravice - zakonita predkupna pravica solastnika in občine - izključitev predkupne pravice - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice
Tožena stranka ni prekršila določbe 87. člena ZUreP-1, saj ta ne nalaga občini, da mora izdati potrdilo o neuveljavljanju oziroma uveljavljanju predkupne pravice, temveč ureja tudi položaj, ko občina potrdila ne izda (kar je nesporno tudi v tej zadevi), in sicer se v tem primeru šteje, da predkupne pravice ne uveljavlja.