Izvajanje dokazov ni namenjeno dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage, temveč potrjevanju zatrjevanih dejstev. Tožena stranka je imela vse možnosti, da trditve, da se vtoževani računi nanašajo tudi na zamenjane, prekratke police, ki jih je tožeči stranki vrnila, konkretizira, saj je razpolagala z vsemi podatki o tem, katere police tožeča stranka vtožuje.
poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev
Samo za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od navadne prisilne poravnave.
ZFPPIPP člen 299, 299/5, 299a, 299a/1, 299a/1-3, 299a/4, 299a/4-1, 299a/4-2. ZZK-1 člen 5, 135.
izločitvena pravica - uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji - sklep o prodaji nepremičnin - prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - tožba na ugotovitev lastninske pravice - zaznamba spora - načelo začetka učinkovanja vpisov - učinki zaznambe
Ključni dan, od katerega velja, da je v stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica, je dan, ko je sodišče prejelo predlog za zaznambo spora oziroma dan vpisa plombe z zaznambo spora, saj na ta dan učinkuje vpis zaznambe spora v zemljiško knjigo. Vsa nadaljnja posebna pravila pa je treba posledično razlagati v povezavi s 1. točko četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP. To pomeni, da je treba pravila iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP o prekinitvi prodaje razlagati tako, da mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice iz 1. točke četrtega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo spora oziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb.
Upravitelj mora prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo sporaoziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb.
URS člen 26, 26/1. OZ člen 131, 131/1. ZUreP-1 člen 85, 87, 89, 89/3, 91. ZZK-1 člen 38, 38/3.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost občine - protipravnost - zakonita predkupna pravica po ZUreP-1 - izjava o neuveljavljanju predkupne pravice - pretrganje vzročne zveze - teorija o adekvatni vzročnosti - pogodba o finančnem leasingu - posojilna pogodba - kupoprodajna pogodba - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - uveljavljanje predkupne pravice - zakonita predkupna pravica solastnika in občine - izključitev predkupne pravice - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice
Tožena stranka ni prekršila določbe 87. člena ZUreP-1, saj ta ne nalaga občini, da mora izdati potrdilo o neuveljavljanju oziroma uveljavljanju predkupne pravice, temveč ureja tudi položaj, ko občina potrdila ne izda (kar je nesporno tudi v tej zadevi), in sicer se v tem primeru šteje, da predkupne pravice ne uveljavlja.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/2-2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - omejitve in izvzetja iz izvršbe - regres za letni dopust
Iz stečajne mase so izvzeti vsi dolžnikovi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP določenega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati.
Sklenjena je bila pogodba s kupcem, ki je dal najvišjo ponudbo in kupnino že plačal v roku. Zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bil sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe izdan preuranjeno. Sodišče namreč ni bilo dolžno izpeljati postopka kot v primeru, ko je treba upoštevati dano ponudbo predkupnega upravičenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00056516
ZPP člen 325, 325/1, 326, 327, 347, 347/2, 347/5. OZ člen 82, 82/2. ZGO-1 člen 85, 85/1.
pritožbena obravnava - odločanje po sodniku posamezniku - gradbena pogodba - skrita stvarna napaka - dopolnilna sodba - jezikovna razlaga pogodbe - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine
Senat pritožbenega sodišča je ob obravnavanju predmetne pravdne zadeve na seji dne 14. 12. 2021 sprejel odločitev, da je potrebno v zadevi razpisati obravnavo (drugi odstavek 347. člena ZPP) ter da se zadeva dodeli v odločanje sodnici posameznici - poročevalki, saj ne gre za zapleteno zadevo v dejanskem in pravnem smislu in od odločitve tudi ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja (peti odstavek 347. člena ZPP).
Končno je še dodati, da je gradnja doma za marsikoga eden večjih, če ne največji življenjski projekt, tako zaradi vrednot naše družbe kot tudi zaradi finančnega bremena, ki ga predstavlja. Prvi odstavek 85. člena takrat veljavnega ZGO-1 je namreč določal, da mora investitor zagotoviti gradbeni nadzor najpozneje z dnem, ko se začne s pripravljalnimi deli na gradbišču. Pri tem se gradbeni nadzor, ki je v interesu investitorja, ne sme poveriti izvajalcu, ki izvaja gradnjo na istem objektu.
nagrada in stroški cenilca - odmera nagrade izvedenca - cenitev vrednosti nepremičnine
Dolžnik izraža nestrinjanje z izdelano cenitvijo, navedeno pa ni relevantno za pritožbeni preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa o odmeri nagrade in nadomestila stroškov sodni cenilki, saj je vsebinska presoja cenitvenega poročila v domeni sodišča prve stopnje v nadaljevanju tega izvršilnega postopka.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - ugovori zoper sklep o izvršbi - imenovanje izvršitelja
Ob dejstvu, da se izvršba z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari, kot pravilno obrazloži sodišče prve stopnje, pritožbi neutemeljeno očitata neupravičenost imenovanja izvršitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00053093
ZIZ člen 226, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved posegov - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe - napotki pritožbenega sodišča
Ker je namen regulacijskih začasnih odredb začasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), je njihovo bistvo v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred nevarnostjo uporabe sile ali nastanka nenadomestljive (težko nadomestljive škode, druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da regulacijske začasne odredbe niso namenjene zavarovanju bodoče izvršbe in lahko do njih pride tudi pri ugotovitvenih in oblikovalnih tožbah.
Vročitev upnikovega odgovora na ugovor v dolžnikovo izjavo po določbah ZIZ sicer ni obvezna in je sodišču prepuščena presoja, ali bo to storilo ali ne. Odločitev o vročitvi v izjavo je odvisna od tega, ali upnik v odgovoru na ugovor navede nova pravno relevantna dejstva in predlaga nove dokaze. V konkretnem primeru so predlagatelji v odgovoru na ugovoru navajali nova dejstva in zanje predlagali dokaze, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev o ugovoru in jih je torej štelo za odločilna. Z opustitvijo vročitve odgovora na ugovor nasprotni udeleženki je zato sodišče prve stopnje storilo zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Pravilni so tudi dejanski in materialno pravni zaključki sodišča prve stopnje, da je tožena stranka kot etažni lastnica dveh posameznih delov v stanovanjski zgradbi Z.m. dolžna tega plačati stroške upravljanja in ostale vtoževane stroške, povezane z lastništvom nepremičnin in upravljanjem stanovanjske zgradbe.
objava v medijih - objava popravka - spletna stran - poseg v človekove pravice - članek v medijih - minister - javna funkcija - prizadet interes - javni interes - svoboda izražanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do objave odgovora - zavrnitev objave odgovora na članek - ravnotežje kolidirajočih pravic
Ustavna pravica do odgovora posega v ustavno varovano pravico do svobode izražanja. Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve.
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 285c, 285c/1, 450a, 450b, 450c.
kaznivo dejanje velike tatvine - stranska kazen izgona tujca iz države - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - narok za izrek kazenske sankcije - zakonitost kazenske sankcije
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s kazensko sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in njegovih sestavin ne spreminja.
poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev
Samo za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od navadne prisilne poravnav.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - nujni sosporniki - družbeniki izbrisane družbe
Glede na to, da je zgolj eden od treh družbenikov prvotnega dolžnika predlagal nadaljevanje izvršbe in da vstopi vanjo na dolžnikovi strani, upnik neutemeljeno navaja, da so lahko samo vsi trije družbeniki stranka na pasivni strani kot nujni sosporniki. Če pa upnik meni, da bi morala na pasivni strani kot nova dolžnika nastopati še preostala dva družbenika, je to stvar njegove dispozicije.
vročanje sodnih pisanj - vročilnica kot javna listina - osebno vročanje - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - vročitev v hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - rok za vložitev pravnega sredstva - štetje rokov - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - preklic pooblastila
Kdaj je tožena stranka prejela poštno pošiljko v poštni nabiralnik, za odločitev ni bistvenega pomena. Odločilno je namreč, kdaj je bilo obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP puščeno v hišnem predalčniku. V primeru vročitve s t.i. fikcijo po 142. členu ZPP se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec naslovniku pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti. Če naslovnik pisanja v 15 dneh ne dvigne, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Vročevalec po poteku tega roka pisanje pusti v predalčniku, vendar pa fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
sodna taksa - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - pravočasnost predloga za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Dokler o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni bilo odločeno, so bili odloženi učinki plačilnega naloga in s tem tudi tek roka za plačilo.
V času vložitve predloga za obročno plačilo sodne takse je imel zasebni tožilec še vedno odprt rok za plačilo sodne takse, kar pomeni, da je bil v skladu s četrtim in petim odstavkom 95. člena ZKP predlog pooblaščencev za obročno plačilo sodne takse vložen pravočasno.
pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - navadna pošta
Po prvem odstavku 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Pri tem se v primeru, ko se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZIZ člen 24, 24/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4, 168/6,. ZD člen 143, 143/1, 143/2. ZZK-1 člen 40, 40/1-6.
ločitev zapuščine - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice - prekinitev zapuščinskega postopka - dolžnik - pasivna legitimacija - lastništvo predmeta izvršbe - prekinitev postopka - sklep o dedovanju - predmet dedovanja
Ločitev zapuščine ne doseže svojega namena, dokler upniki, ki so jo zahtevali, niso poplačani iz ločene zapuščine. Po stališču sodne prakse so zato upniki, ki so predlagali ločitev zapuščine, dolžni sprožiti ustrezne postopke za poplačilo oziroma zavarovanje svojih terjatev po pravilih izvršilnega postopka, do zaključka katerega oziroma do neuspešnega izteka roka za njegovo sprožitev se zapuščinski postopek prekine. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju, po nadaljevanju zapuščinskega postopka, pa je omejena le na tisto, kar od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostane.
Ob vsem povedanem v primeru predlagane izvršbe ločitvenega upnika v skladu z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča na ločeno zapuščino, postopanje po tretjem odstavku 168. člena ZIZ zaradi vpisa dedičeve lastninske pravice na ločenem premoženju v zemljiški knjigi, in prekinitev izvršilnega postopka do zaključka zemljiškoknjižnega postopka o tem vpisu, ni na mestu. Tako postopanje bi bilo tudi v nasprotju s samim namenom ločitve zapuščine. Vse dokler ločitev zapuščine učinkuje, ločena zapuščina tudi ne more biti predmet dedovanja.
Materialnopravno napačna je ocena sodišča prve stopnje, da napotitveni sklep zapuščinskega sodišča že predstavlja listino iz 6. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, na podlagi katere se lahko v zemljiški knjigi dovoli vknjižba lastninske pravice v korist dediča. V skladu z navedeno določbo ZZK-1 je namreč taka listina pravnomočni sklep o dedovanju. V posledici ločene zapuščine in prekinitve zapuščinskega postopka iz tega razloga pa vse do nadaljevanja zapuščinskega postopka sklep o dedovanju, ki bi bil šele podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na dediča, ne more biti izdan.
ugovor po izteku roka - dejstva, ki se nanašajo na terjatev - davek na dodano vrednost (DDV)
Ugovor znižanja dolga iz naslova DDV se nanaša na višino terjatve, ta pa izhaja iz izvršilnega naslova sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za dejstva, ki se nanašajo na terjatev, da so nastala pred sklenitvijo sodne poravnave in bi moral dolžnik uveljavljati dogovor o izdaji dobropisa v pravdnem postopku.