CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSC00075788
ZPP člen 5, 7, 212, 285. URS člen 2. ZZVZZ člen 25, 25/1, 25/2.
spor majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave - predlaganje dokazov - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti, izraženo v 1. odstavku 5. člena ZPP, vključno s pravico do izjave, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen URS). Pravica do enakega varstva pravic se nanaša tudi na dokazni postopek. Iz nje izhaja enakopravnost strank v dokaznem postopku, pravica predlagati dokaze ter se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, pravica do prisotnosti ob izvajanju dokazov, pravica postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja. Tožeča stranka je že v pripravljalni vlogi (dopolnitvi tožbe) z dne 3. 3. 2020 kot dokaz za svoje trditve, da je bila tožencu ob pregledu v ambulanti za Internistično nujno pomoč dne 20. 7. 2019 postavljena diagnoza akutni alkoholni opoj, predlagala ambulantni karton toženca. Ta dokazni predlog je nato ponovila še v dopustni pripravljalni vlogi z dne 8. 6. 2020, ki jo je vložila kot odgovor na navedbe toženca v njegovi vlogi z dne 7. 5. 2020.
Ta dokazni predlog tožeče stranke je sodišče prve stopnje očitno povsem spregledalo, saj se o njem v izpodbijani sodbi sploh ni izjavilo, ni mu niti ugodilo niti ga ni zavrnilo, čeprav ga je tožeča stranka predlagala za dokazovanje dejstva, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za odločilnega v tej zadevi, saj je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo iz razloga, ker je zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je bila tožencu ob urgentnem obisku internistične ambulante 20. 7. 2019 postavljena diagnoza iztreznitev ob akutnem alkoholnem opoju.
Ker je bil v tem konkretnem primeru dokazni predlog tožeče stranke pravočasen in tudi dovolj konkretiziran, tožeča stranka pa je navajala tudi razloge, zakaj listinskega dokaza (še) ni predložila (ker vsebuje občutljive osebne podatke), je bila tudi po oceni pritožbenega sodišča naloga sodišča prve stopnje, da bi tožečo stranko v okviru MPV (285. člen ZPP) pozvalo k predložitvi predlaganega dokaza, če je štelo, da s preostalimi predlaganimi in predloženimi dokazi tožeča stranka teh zatrjevanih dejstev ni uspela dokazati.
Z opustitvijo dolžnega MPV (285. člen ZPP)2, pa tudi z opustitvijo izjave o predlaganem dokazu je sodišče prve stopnje tako tožeči stranki kršilo njeno pravico do kontradiktornosti (5. člen ZPP).
Plačilo "po pavšalu" je znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česa, sinonim zanj je povprečnina.
Limitiranje cene v katerikoli smeri (ne več kot XXX; ne manj kot XXX) ni pavšal, pač pa zgolj to, kar izhaja iz logične in slovnične razlage pojma navzgor ali navzdol limitirane cene (cena ne sme biti več kot XXX, lahko pa je manj; ne sme biti manj kot XXX, lahko pa je več). Pavšal je, tehnično gledano, hkratni dvojni limit, pri njem je cena limitirana navzgor in navzdol v enotno postavko.
Temeljno pravilo je, da postanejo pravnomočni le izreki sodnih odločb, ugotovljena dejstva in razlogi sodb pa le omejeno, v kolikor so nujno potrebni za identifikacijo zahtevka, vsebovanega v izreku (glej VSL I Cpg 675/2017, II Cp 857/2010, II Ips/85/2009). Seveda le pod pogojem, da je podana identiteta zahtevkov. Če ni identitete, potem učinkov pravnomočnosti ni. Učinkov pravnomočnosti zato v nobenem primeru ne morejo imeti le ugotovitve in razlogi sodišč v pravnomočnih sodbah, v katerih so se (ob drugačnem zahtevku) presojala ista dejanska in pravna vprašanja.
Obravnavi (vedno) enakih spornih dejanskih in pravnih vprašanj v sporih, ki se opirajo na isto ali podobno dejansko in pravno podlago, se je mogoče izogniti z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom iz tretjega odstavka 181. člena ZPP. Dodatne in širše možnosti ponuja novejša pravna ureditev z izvedbo vzorčnega postopka po 279.b členu ZPP.
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 285c, 285c/1, 450a, 450b, 450c.
kaznivo dejanje velike tatvine - stranska kazen izgona tujca iz države - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - narok za izrek kazenske sankcije - zakonitost kazenske sankcije
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s kazensko sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in njegovih sestavin ne spreminja.
sodni penali - izterjava sodnih penalov - izvršilni naslov - sklep o določitvi penalov - dovolitev izvršbe - pravnomočnost sklepa o določitvi sodnih penalov - načelo formalne legalitete - vezanost sodišča na izvršilni naslov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - nedenarna obveznost - dodatni rok za prostovoljno izpolnitev nedenarne obveznosti - bodoča nezapadla terjatev - nastanek obveznosti - obrazloženost ugovora - izpolnitev nedenarne terjatve - neobstoj izvršilnega naslova - izpolnitev obveznosti v roku - procesne in materialne predpostavke za dovolitev izvršbe - relevantni ugovorni razlogi - trditveno in dokazno breme - negativno dejstvo - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - popravni sklep - očitna pisna pomota
V postopku za izterjavo sodnih penalov je izvršilni naslov pravnomočen in izvršljiv sklep o določitvi sodnih penalov. S takim sklepom se dolžniku naloži, da v dodatnem roku izpolni nedenarno obveznost iz (primarnega) izvršilnega naslova, za primer, da tega v določenem roku ne bi storil, pa se že tudi pogojno dovoli izvršba. Sklep o določitvi sodnih penalov je torej izjema, ko se izvršilni naslov nanaša na še ne zapadle terjatve. Sodišče odloči o plačilu bodočih terjatev, ki bodo zapadle od pravnomočnosti odločbe dalje. V postopku za izterjavo sodnih penalov tako izvršilno sodišče ugotavlja, ali je obveznost plačila sodnih penalov sploh nastopila oziroma presoja, ali ima sklep o določitvi sodnih penalov še lastnost izvršilnega naslova, ali pa kdaj je to lastnost izgubil. To pomeni, da lahko dolžnik v izvršbi za izterjavo sodnih penalov tudi ugovarja, da je obveznost izpolnil v roku, določenem v sklepu o naložitvi penalov, in da zato ta sklep niti ni postal izvršilni naslov.
Odločilno vprašanje v obravnavni zadevi je, ali je dolžnica dne 22. 1. 2020 izpolnila svojo nedenarno obveznost na način, kot ji je nalagal sedaj že pravnomočen in izvršljiv sklep o določitvi sodnih penalov z dne 30. 12. 2019. Če je to storila, namreč obveznost plačila sodnih penalov sploh ni nastopila.
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da lahko sodišče dovoli izvršbo le natančno za tisto terjatev oziroma največ v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Dolžnik tako z ugovorom (med drugim) uspe, če dokaže, da je obveznost, kot mu jo nalaga izvršilni naslov, izpolnil. V večjem obsegu ali za kaj drugega sklepa o izvršbi ne sme izdati. Trditveno in dokazno breme, da je izpolnil (le) tisto obveznost, kot mu jo nalaga izvršilni naslov, je skladno z zahtevo po obrazloženosti ugovora na dolžniku.
URS člen 26, 26/1. OZ člen 131, 131/1. ZUreP-1 člen 85, 87, 89, 89/3, 91. ZZK-1 člen 38, 38/3.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost občine - protipravnost - zakonita predkupna pravica po ZUreP-1 - izjava o neuveljavljanju predkupne pravice - pretrganje vzročne zveze - teorija o adekvatni vzročnosti - pogodba o finančnem leasingu - posojilna pogodba - kupoprodajna pogodba - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - uveljavljanje predkupne pravice - zakonita predkupna pravica solastnika in občine - izključitev predkupne pravice - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice
Tožena stranka ni prekršila določbe 87. člena ZUreP-1, saj ta ne nalaga občini, da mora izdati potrdilo o neuveljavljanju oziroma uveljavljanju predkupne pravice, temveč ureja tudi položaj, ko občina potrdila ne izda (kar je nesporno tudi v tej zadevi), in sicer se v tem primeru šteje, da predkupne pravice ne uveljavlja.
ZPP člen 139b, 139b/3, 142, 142/4.. ZUP člen 87, 87/4, 96, 96/1.. Splošni akt o izjemah pri izvajanju univerzalne poštne storitve (2010) člen 8.
zavrženje tožbe - dopolnitev tožbe - zamuda roka
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku glede zatrjevanja o nepravilno zavrženi tožbi glede odločbe z dne 13. 4. 2015, saj je izkazano, da tožnik ni postopal skladno z napotilom v sklepu z dne 17. 9. 2021. Le-ta je bil tožniku vročen 8. 10. 2021, tožba pa je bila dopolnjena šele 22. 10. 2021, torej po izdaji izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe.
poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev
Samo za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od navadne prisilne poravnave.
ZFPPIPP člen 299, 299/5, 299a, 299a/1, 299a/1-3, 299a/4, 299a/4-1, 299a/4-2. ZZK-1 člen 5, 135.
izločitvena pravica - uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji - sklep o prodaji nepremičnin - prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - tožba na ugotovitev lastninske pravice - zaznamba spora - načelo začetka učinkovanja vpisov - učinki zaznambe
Ključni dan, od katerega velja, da je v stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica, je dan, ko je sodišče prejelo predlog za zaznambo spora oziroma dan vpisa plombe z zaznambo spora, saj na ta dan učinkuje vpis zaznambe spora v zemljiško knjigo. Vsa nadaljnja posebna pravila pa je treba posledično razlagati v povezavi s 1. točko četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP. To pomeni, da je treba pravila iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP o prekinitvi prodaje razlagati tako, da mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice iz 1. točke četrtega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo spora oziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb.
Upravitelj mora prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo sporaoziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb.
objava v medijih - objava popravka - spletna stran - poseg v človekove pravice - članek v medijih - minister - javna funkcija - prizadet interes - javni interes - svoboda izražanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do objave odgovora - zavrnitev objave odgovora na članek - ravnotežje kolidirajočih pravic
Ustavna pravica do odgovora posega v ustavno varovano pravico do svobode izražanja. Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - solidarno poroštvo - pogodba o finančnem lizingu - pravni interes - res iudicata - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu - odstop od pogodbe - odškodninska terjatev - nesklepčnost tožbenega zahtevka - višina zahtevka - vrednost nepremičnin - odločitev o pravdnih stroških
V drugem sporu je že bilo pravnomočno odločeno o obstoju terjatve tožeče stranke do glavnega dolžnika in ne do tožene stranke, ki je solidarni porok. Zato ne gre za že pravnomočno razsojeno stvar. To pa tožeče stranke ne odvezuje obveznosti, da svojo višino zahtevka ustrezno konkretizira. Zaradi različnih poznejših okoliščin, bi se lahko terjatev do glavnega dolžnika zmanjšala ali povečala.
Kadar lizingodajalec odstopi od lizing pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti, lahko bodoče nezapadle obroke uveljavlja le še kot odškodnino. Pri tem pa mora upoštevati, da je dobil predmet lizinga v last. Brez upoštevanja vrednosti predmeta lizinga, ki je ostal lizingodajalcu, je tožbeni zahtevek po višini nesklepčen.
Izpolnitveni zahtevek pogodbena stranka obdrži tudi, če je njena pravica zahtevati pravilno izpolnitev kršena zaradi nepravilne izpolnitve. Izpolnitvena obveznost pogodbene stranke, ki ni pravilno izpolnila tudi po kršitvi pogodbe obstaja vse dokler izpolnitvena obveznost ne preneha.
Ker ni sporno, da pogodbeno razmerje med sedaj pravdnima strankama ni prenehalo zaradi nepravilne izpolnitve s strani tožene stranke, je smela tožeča stranka zahtevati izpolnitev pogodbene zaveze, ki je bila v tem, da bi tožeči stranki morala ob obračunu stroškov storitev za leto 2017 upoštevati tudi povečani strošek tožeče stranke iz naslova dviga plač njenim zaposlenim. Tožena stranka bi morala namreč na podlagi dogovora avtomatično napraviti novo (zvišano) kalkulacijo cen in na tej (pogodbeni) podlagi tožnici najkasneje ob zapadlosti relevantnega obračunskega računa (1. 3. 2018) višje stroške storitev tudi plačati. Podlaga spornih prisojenih obresti je, kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, v prvem odstavku 299. člena OZ (saj je bil dogovorjen najkasnejši rok za toženkino izpolnitev denarne obveznosti) in ne v drugem odstavku 299. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00053093
ZIZ člen 226, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved posegov - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe - napotki pritožbenega sodišča
Ker je namen regulacijskih začasnih odredb začasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), je njihovo bistvo v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred nevarnostjo uporabe sile ali nastanka nenadomestljive (težko nadomestljive škode, druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da regulacijske začasne odredbe niso namenjene zavarovanju bodoče izvršbe in lahko do njih pride tudi pri ugotovitvenih in oblikovalnih tožbah.
Vročitev upnikovega odgovora na ugovor v dolžnikovo izjavo po določbah ZIZ sicer ni obvezna in je sodišču prepuščena presoja, ali bo to storilo ali ne. Odločitev o vročitvi v izjavo je odvisna od tega, ali upnik v odgovoru na ugovor navede nova pravno relevantna dejstva in predlaga nove dokaze. V konkretnem primeru so predlagatelji v odgovoru na ugovoru navajali nova dejstva in zanje predlagali dokaze, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev o ugovoru in jih je torej štelo za odločilna. Z opustitvijo vročitve odgovora na ugovor nasprotni udeleženki je zato sodišče prve stopnje storilo zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Pravilni so tudi dejanski in materialno pravni zaključki sodišča prve stopnje, da je tožena stranka kot etažni lastnica dveh posameznih delov v stanovanjski zgradbi Z.m. dolžna tega plačati stroške upravljanja in ostale vtoževane stroške, povezane z lastništvom nepremičnin in upravljanjem stanovanjske zgradbe.
pritožba zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - sklep o končanju stečajnega postopka - seznam neplačanih priznanih terjatev
Upnik utemeljeno opozarja na napačen zaključek sodišča prve stopnje o odsotnosti izvršilnega naslova za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska glavnice. Pri tem se pravilno sklicuje, da zakonske zamudne obresti od zneska glavnice izhajajo iz seznama priznanih neplačanih terjatev, ki je sestavni del sklepa, na podlagi katerega je vložil predlog za izvršbo.
napotitev na pravdo - prejem darila - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - vštetje
Po prvem odstavku 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Po določbi drugega odstavka istega člena pa ravna sodišče tako takrat, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD).
Iz pritožbenih navedb izhaja, da pritožnik zatrjevanju oporočne dedinje – da je za časa življenja pokojnega že prejel darilo iz naslova 25-letnega bivanja v znesku 21.000,00 EUR, ki se mu všteva v dedni delež – nasprotuje. Navedenega pa ni mogoče presojati v zapuščinskem postopku, temveč je potrebno na podlagi 210. člena ZD zapuščinski postopek prekiniti in napotiti dediče na pravdo.
pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - navadna pošta
Po prvem odstavku 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Pri tem se v primeru, ko se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Zakon o dopolnitvi zakona o pravdnem postopku (1980) člen 274. ZFPPIPP-UPB8 člen 376, 376/1, 396, 396/1, 396/2, 396/3.
delno zavrženje tožbe - postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju stečajnega postopka
Kot izhaja iz 3. odstavka 396. člena ZFPPIPP pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja ni izvršilni naslov za izterjavo prav vseh prijavljenih in neplačanih terjatev v postopku osebnega stečaja, temveč zgolj za izterjavo tistih prijavljenih in neplačanih terjatev upnika iz seznama neplačanih terjatev, ki so bile v stečajnem postopku tudi priznane.
Tožeča stranka sodišču prve stopnje v pritožbi utemeljeno očita, da je v zvezi s tem odločilnim dejstvom nepopolno oziroma zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj zgolj na podlagi Sklepa o končanju stečajnega postopka v povezavi s Seznamom neplačanih terjatev, še ni mogoče ugotoviti oziroma zaključiti, da je bila vtoževana terjatev tožeče stranke, ki je vsebovana v točki 27 tega seznama, v stečajnem postopku tudi priznana.
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločilnega dejstva, ali je bila vtoževana terjatev tožeče stranke, ki je bila, kar pritožbeno ni sporno, v stečajnem postopku sicer prijavljena in je neplačana, tudi priznana, sploh ni ugotavljalo oziroma pri ugotavljanju tega dejstva ni upoštevalo vseh v stečajnem postopku uradno objavljenih podatkov in procesnih dejanj stečajnega sodišča, je vsaj preuranjeno, če ne že napačno, zaključilo, da je bila v stečajnem postopku, ki je nad tožencem tekel pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. St 104/..., prijavljena in neplačana vtoževana terjatev tožeče stranke tudi priznana. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno, verjetno pa tudi napačno, napravilo tudi materialno pravni zaključek, da je Sklep o končanju stečajnega postopka v skladu s 3. odstavkom 396. člena ZFPPIPP izvršilni naslov za izterjavo v tem pravdnem postopku vtoževane terjatve tožeče stranke in da zato tožeča stranka skladno z 274. členom ZPP nima več pravne koristi za nadaljevanje tega predmetnega pravdnega postopka.
URS člen 22, 43.. ZIntPK člen 3, 3/1, 4, 4-4, 27, 27/1, 29, 29/1, 77, 77/2, 77/2-3.. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 156, 156-1.. ZPolS člen 1, 21.. ZSNS člen 2.
nezdružljivost opravljanja funkcij - nezdružljivost funkcije poslanca - zastopanje pravne osebe javnega prava
Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče ZPos v III. poglavju "Nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi", nezdružljivosti funkcije poslanca z zastopanjem v pravni osebi javnega prava ne ureja, zato je pravilna uporaba določb ZIntPK, ki očitano dejanje storilcu opredeljuje kot prekršek po tretji alineji drugega odstavka 77. člena ZIntPK oziroma kršitev prvega odstavka 29. člena ZIntPK.
začasna odredba - stiki otroka s staršem - omejitev stikov - odobritev Centra za socialno delo (CSD)
Po obrazloženem, ko je torej CSD kot strokovnjak dopustil sklenitev dogovora med staršema o stikih med počitnicami in torej ni zaznal ogroženosti otrok ob tako dogovorjenih stikih med počitnicami, sodišče prve stopnje (tudi) v mnenju CSD ni imelo zadostne opore za izdajo začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Zato se ni moč strinjati s stališčem CSD (podanim v Poročilu, izdelanem 15 dni po navedenem sklenjenem dogovoru, pri čemer za ta čas ni bil zatrjevan noben hujši konflikt pri prevzemu ali kakšen hujši dogodek, ki bi vplival na psihično stanje otrok, tako da bi utemeljeval za verjetno oceno, da obstaja huda čustvena stiska otrok) in sodišča prve stopnje, da bi le začasni stiki pod nadzorom pomagali pri razjasnitvi celotne situacije ter pri ugotovitvi, kako oče na stikih z otrokoma ravna, oziroma da bodo strokovni sodelavci lahko pridobili boljši vpogled v dinamiko med otrokoma in očetom in tudi lažje oblikovali stališče glede odločitve trajne oblike stikov med očetom in otrokoma.
vročanje sodnih pisanj - vročilnica kot javna listina - osebno vročanje - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - vročitev v hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - rok za vložitev pravnega sredstva - štetje rokov - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - preklic pooblastila
Kdaj je tožena stranka prejela poštno pošiljko v poštni nabiralnik, za odločitev ni bistvenega pomena. Odločilno je namreč, kdaj je bilo obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP puščeno v hišnem predalčniku. V primeru vročitve s t.i. fikcijo po 142. členu ZPP se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec naslovniku pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti. Če naslovnik pisanja v 15 dneh ne dvigne, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Vročevalec po poteku tega roka pisanje pusti v predalčniku, vendar pa fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.