ZS člen 83, 83/4.. ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovor na tožbo - vročitev
Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji zaradi izostanka opozorila, določenega v četrtem odstavku 83. člena ZS, tožba ni bila pravilno vročena v odgovor in ni mogoče šteti, da je rok za odgovor na tožbo začel teči dne 16. 8. 2021, da bi bil odgovor na tožbo, vložen dne 31. 8. 2021, prepozen. Tako niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, določeni v 318. členu ZPP, in je podana bistvena kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Niso utemeljeni razlogi za izločitev sodnice, saj dejstvo, da je Vrhovno sodišče ugotovilo kršitev zakona, še ne pomeni obstoja okoliščin, ki vzbujajo dvom v sodničino nepristranskost.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da pogojev za združitev predlaganih kazni ni, saj je obsojenka kazniva dejanja po kasnejši izrečeni sodbi storila potem, ko je kazen po prejšnji sodbi že v celoti prestala.
Obtoženi se je zavedal, da bo, v kolikor bo hotel doseči spolni fizični stik z oškodovanko, moral to storiti na silo, ki jo je kritičnega dne tudi uporabil. Da se oškodovanka pri tem hipnem ravnanju obtoženca, ki je vsebovalo tako silo (močno stisnil, da jo je zabolelo in je zakričala: "Au!") kot spolno dejanje (dotikanje njene dojke), ni upirala, za obstoj sile ni odločilno. Obtoženčeva sila je bila tokrat absolutna (vis absoluta) in je oškodovanki onemogočila sprejemanje lastne odločitve. Z uporabo absolutne sile oškodovanka ni mogla usmerjati ali uveljaviti svoje volje in ravnanja. Obtoženčeva sila je obenem povzročila, da je utrpela spolno dejanje. Oškodovanka je utrpela nekaj, čemur bi se, v kolikor obtoženi zoper njo ne bi uporabil sile, uprla. Ni namreč sprejemljivo, da bi bilo kaznivo dejanje podano le, če bi npr. obtoženi oškodovanko močno držal npr. za roko, ji držal roko čez usta, jo porinil ali udaril in se nato dotikal njenih prsi. Obtoženčeva sila je bila finalno obenem usmerjena v spolno ravnanje. To pomeni, da je bila sila s spolnim ravnanjem v kavzalnem razmerju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00053985
OZ člen 33, 190, 198, 344, 347, 346. Zakon o dedovanju (1955) člen 132, 142. SPZ člen 96. ZPP člen 339.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje nepremičnine - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - uporabnina - zastaranje zahtevka na plačilo uporabnine - zastaranje obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predpogodba - ničnost predpogodbe
Materialnopravno zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da je predpogodba bila sklenjena v nasprotju z določili ZKZ in da je zato nična. S predpogodbo dogovorjen pogoj, da bo glavna pogodba sklenjena, ko bo zemljišče, ki bo predmet glavne pogodbe, odmerjeno in izvzeto iz zaščitene kmetije, dokazuje, da sta pravdni stranki spoštovali določbe ZKZ. Predpogodba pa je brez pravnih učinkov iz razloga, ker ni bila realizirana obveznost iz predpogodbe, to je, ker ni bila sklenjena glavna pogodba najkasneje v zakonsko določenem roku šest mesecev po poteku roka, določenega v predpogodbi za sklenitev glavne pogodbe.
Zatrjevan dolg pokojnika iz naslova neupravičene uporabe nepremičnine in povzročene škode z neupravičenim odvzemom in odvozom zemljine je lahko nastal le v času, ko je pokojni imel toženčevo zemljišče v posesti in ga je uporabljal, torej do njegove smrti.
Pritožbeno sodišče se strinja s tožničino pritožbeno trditvijo, da izpodbijana sodba nima razlogov za zaključek, da je tožnica dolžna plačati uporabnino za čas od 13. 3. 2010 (pokojnikove smrti) do 14. 12. 2016, zato je obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zahtevek iz naslova uporabnine ima podlago v neupravičeni obogatitvi (prvi odstavek 96. člena Stvarnopravnega zakonika v zvezi s 198. členom in 190. členom OZ), zato zanj velja splošni zastaralni rok 5 let in tožničina pritožba zmotno meni, da gre za občasno terjatev, ki zastara v zastaralnem roku 3 leta.
Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zastaranje zahtevka iz naslova uporabnine začne teči z dnem, ko so se popolnoma izjalovila pričakovanja, da bo sklenjena glavna pogodba.
Za zavrnitev izvedbe dokaza s prečitanjem navedenih dokaznih listin ne zadošča zgolj navedba, da so predložene prepozno (torej po prvem naroku za glavno obravnavo), sodišče prve stopnje pa ni navedlo razlogov o tem, ali bi in zakaj bi izvedba dokaza z vpogledom oziroma prečitanjem predloženih listin zavlekla postopek.
Pogodbene obresti so stranska terjatev in tečejo do njenega plačila ter nimajo narave občasne terjatve. Zanje ne velja prvi odstavek 347. člena OZ, zanje velja enak zastaralni rok kot za glavno terjatev.
Zamudne obresti so po svoji naravi stranske terjatve in občasne terjatve, dospevajo dnevno, za vsak dan zamude. Teči začnejo ob dospelosti glavne terjatve, v obravnavanem primeru so začele teči 24. 10. 2011, ker je 23. 10. 2011 dospelo v plačilo posojilo, zamudne obresti pa tečejo vse do plačila glavne terjatve. Ko je plačana glavna terjatev, zamudne obresti nehajo teči. Rok za zastaranje zamudnih obresti začne teči od dospelosti vsake posamezne terjatve za zamudne obresti (za vsak dan zamude), za zastaranje zamudnih obresti je treba upoštevati pravilo o zastaranju stranskih terjatev in pravilo o zastaranju občasnih terjatev tj. 3-letni zastaralni rok.
ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2, 6, 6/1. ZUP člen 2. ZObr člen 57, 57/7, 57/10. ZDSS-1 člen 19. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 128.
prenehanje delovnega razmerja - epidemija - tek rokov - disciplinski postopek - zastaranje disciplinskega postopka
Na tek rokov za vodenje disciplinskega postopka niso vplivale določbe ZZUSUDJZ, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje. Na določbo 128. točke PSSV, s katero je določeno, da v času prekinitve postopka zastaralni roki ne tečejo, in ki bi omogočila zadržanje teka rokov, se toženka pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala, predvsem pa ni zatrjevala in tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil disciplinski postopek prekinjen zaradi nastalih bojnih in podobnih razmer, zaradi katerih ne bi bilo mogoče opraviti posameznega dejanja.
Od 1. 4. 2020, ko se je načelnik Generalštaba Slovenske vojske seznanil z očitano kršitvijo glede opravljanja vojaške službe pod vplivom psihotropnih snovi, do 27. 11. 2020, ko je bila sprejeta odločitev o disciplinski odgovornosti tožnika, je minilo več kot šest mesecev. Postopek ni bil prekinjen, da roki ne bi tekli. Vodenje disciplinskega postopka je zastaralo (deseti odstavek 57. člena ZObr). Zato je sodišče prve stopnje zahtevku tožnika pravilno ugodilo.
separatni stroški - povrnitev separatnih stroškov - krivdno povzročeni stroški - del pravdnih stroškov - delno zavrženje tožbe - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - pravdni stroški po uspehu
Po vložitvi tožbe in modificirane tožbe je sodišče prve stopnje obe skupaj vročilo toženki v odgovor. Ker je zavzelo pravilno stališče, da gre tožbo in modificirano tožbo šteti za enotno vlogo, gredo toženki le stroški odgovora na tožbo, ne pa tudi stroški odgovora na modificirano tožbo. Pravilno je torej ugotovilo, da separatni stroški, ki jih toženka uveljavlja v zvezi z odgovorom na modificirano tožbo, niso nastali in je njen predlog za povračilo teh stroškov utemeljeno zavrnilo.
Sodna praksa ne podpira pritožbenih trditev, da bi sodišče moralo v primeru delnega zavrženja tožbe stroške samostojno odmeriti skladno s sedmim in osmim odstavkom 163. člena ZPP.
Večinska sodna praksa je zavzela stališče, da so stroški v zvezi z začasno odredbo del pravdnih stroškov, o katerih se odloča s končno odločbo glede na uspeh v celotnem postopku.
ZEPDSV člen 12, 16.. ZDR-1 člen 135, 135/2.. OZ člen 287.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.
potni nalog - vrstni red vračunavanja - sodni izvedenec
Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče ni upoštevalo dokazil o plačilih iz naslova dnevnic v skupnem znesku 26.490,48 EUR, ki naj bi jih v svojem mnenju ugotovila tudi sodna izvedenka. V zvezi s tem je sodišče sprejelo pravilen zaključek, da je dokazno breme, da je tožniku izplačala vse pripadajoče dnevnice, na toženi stranki. Ugotovilo je, da je le pri 5-ih nakazilih od 25-ih mogoče zaključiti, da je šlo za plačilo dnevnic, pri ostalih pa bodisi ni naveden namen izplačila, ali pa je navedeno, da gre za materialne stroške, za potne stroške ali plačilo izdatkov (potni stroški, malica). Pravilna je tudi ugotovitev, da tožena stranka poleg tega, da ni dokazala, da so bile z izplačili na bančni račun tožnika, tožniku plačane samo dnevnice, ni dokazala za katere dnevnice je šlo, po katerem potnem nalogu, v kakšni višini in kdaj. Zato se pritožbeno sodišče strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je le izplačila v višini 5.682,93 EUR mogoče upoštevati pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Pritožba neutemeljeno navaja, da naj bi se dogovor z dne 24. 8. 2016 nanašal na vse obveznosti tožene stranke do tožnika, ter da dokazuje, da mu tožena stranka iz naslova delovnega razmerja do tega dne ne dolguje ničesar. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo vsebino dogovora ter zaključilo, da je bil predmet sporazuma samo regres za letni dopust, pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, nadure (ki niso predmet tožbenega zahtevka), saj je bilo to predmet takratnih inšpekcijskih postopkov, dogovor pa se navsezadnje sklicuje na inšpekcijski postopek.
Pritožbenih navedb, da je tožnik kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ki so mu bile očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (odtujitev radia, protipravna uporaba službenih vozil), da je to porušilo medsebojno zaupanje strank in da je za opravljeno delo dobil plačilo, razen dela regresa, ni mogoče upoštevati. Predstavljajo uveljavljanje zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa v skladu z drugim odstavkom 338. člena ZPP zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati.
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-6.. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 1, 40.. Pravilnik o postopku overitve meril (2014) člen 1, 6.
merilniki hitrosti v cestnem prometu - potrdilo o skladnosti
Očitani prekršek je bil storjen 16.7.2021, torej dan po izdaji potrdila o skladnosti, iz katerega izhaja, da je merilnik serijske številke 504-330/60679 skladen zahtevam, predpisanim v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. Noben predpis ne določa, da bi potrdilo začelo veljati šele po izteku določenega obdobja, ampak oba pravilnika določata le rok, do katerega potrdilo velja, oziroma rok, v katerem je treba preverjati skladnost merilnika.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - nedoločnost tožbenega zahtevka - poziv na dopolnitev tožbe - konkretiziranost tožbenega zahtevka - določnost zahtevka - opredelitev tožbenega zahtevka - oblikovanje tožbenega predloga - dokazila strank - stopničasta tožba - dokazna stiska - trditvena stiska
Besedilo tožbenega zahtevka se mora glasiti tako, kot si tožnik želi, da bi se glasil izrek sodbe, da lahko torej sodišče, če ugodi tožbenemu zahtevku, vsebino tožbenega zahtevka dobesedno prepiše v izrek sodbe. Navsezadnje pa mora biti tožbeni zahtevek tak, da je na njegovi podlagi tudi mogoče izpeljati morebitno izvršbo.
Stopničasta tožba, ki je tožnica ne uveljavlja, je urejena v 182.a členu ZPP, ki določa, da lahko tožeča stranka uveljavlja dva zahtevka zoper isto toženo stranko tako, da si pridrži določitev drugega zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira ta zahtevek, če je to odvisno od pridobitve dejstev ali dokazov, ki jih stranka zahteva s prvim zahtevkom. Iz komentarja uvodnih pojasnil k spremembam ZPP-E, je razbrati, da je stopničasta tožba dopustna v primeru, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da ne more konkretizirano opredeliti zahtevka. Tožnica pa se v pritožbi smiselno sklicuje ravno na trditveno in dokazno stisko. Tožnica, ki trdi, da iz razloga, ker s podatki in dokazili o skupnem premoženju razpolaga toženec, ne more ustrezno opredeliti dejstev in posledično tudi ne oblikovati tožbenega zahtevka, tako ne more vložiti tožbe, ki ni sposobna za obravnavo, ker tožbeni zahtevek ni določno opredeljen (in bi jo potem med postopkom dopolnjevala), ampak ima na voljo stopničasto tožbo, s katero lahko od toženca zahteva, da ji da ustrezne podatke o skupnem premoženju in predloži dokaze, iz katerih bo izhajal obseg skupnega premoženja.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-2.. ZP-1 člen 57, 62.a, 157, 157/3.
preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - nova dejstva in dokazi v pritožbi - sestavine plačilnega naloga - stranska sankcija izrek kazenskih točk - nevarnost dejanske kršitve
Storilcu je bila poleg globe izrečena tudi stranska sankcija treh kazenskih točk. Gre za sankcijo, ki jo prekrškovni organ po določbi 2. točke petega odstavka 46. člena ZPrCP mora izreči. Prekrškovnemu organu in sodišču se zato ni treba posebej opredeljevati do nevarnosti, ki jo kršitev predstavlja v konkretnem primeru, saj je zakonodajalec tako vožnjo opredelil kot tako nevarno za varnost, da terja izrek stranske kazni.
vknjižba neprave stvarne služnosti - listina, ki je podlaga za vknjižbo - pogoji za dovoljenost vpisa - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - pravno nasledstvo družbe - univerzalni pravni naslednik družbe
Na podlagi pogodbe o izčlenitvi je drug udeleženec (kot univerzalni pravni naslednik prenosne družbe) že vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik v zemljiški knjigi, z delitvijo je nanj kot prevzemno družbo prešlo premoženje v skladu z delitvenim načrtom. Družba v obsegu prenesenega premoženja vstopi kot univerzalni pravni naslednik v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim premoženjem, torej tudi z obveznostmi. Ker je torej udeleženec vpisan kot univerzalni pravni naslednik, ga Pogodba veže.
zavrženje tožbe - razveljavitev sklepa - odpravljena odločba prvostopenjskega organa in vrnitev v ponoven postopek
Tožbeni zahtevki so v socialnih sporih pogojeni in uokvirjeni s predmetom predhodnega odločanja. V konkretnem sporu to pomeni, da se vsebinsko presojanje in odločanje o pravici do vdovske pokojnine lahko nanaša zgolj na ugotavljanje popolne nezmožnosti za delo in na priznanje pravice do vdovske pokojnine na tej podlagi. To je v obsegu kot je bilo odločeno v predsodnem postopku, ne pa o pravici do vdovske pokojnine, na kateri drugi podlagi.
Ker sodišče prve stopnje v takšnem obsegu izpodbijanih odločb ni presojalo, niti ni odločilo o tožbenem zahtevku, bo to storilo v nadaljnjem postopku. V ta namen bo izvedlo ustrezni dokazni postopek in na podlagi izvedenih dokazov, v skladu z določbo 81. člena ZDSS-1, presodilo pravilnost in zakonitost odločb toženca z dne 11. 6. 2020 in z dne 3. 9. 2020 in odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, torej ali je pri tožnici prišlo do popolne nezmožnosti za delo in ali je na tej podlagi upravičena do vdovske pokojnine.
postopek osebnega stečaja - ločitveni upnik - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - po začetku stečajnega postopka nastali stroški - splošna in posebna stečajna masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - končni načrt posebne razdelitvene mase - splošna stečajna masa neznatne vrednosti - neznatna vrednost splošne stečajne mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - odpust obveznosti - odpust obveznosti v osebnem stečaju - vpliv odpusta obveznosti
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. V zakonu je drugače določeno, če so dolžniku obveznosti odpuščene. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti.
Iz podatkov spisa izhaja, da so bile dolžnici v postopku osebnega stečaja njene obveznosti, za katere po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, odpuščene s pravnomočnim sklepom.
Za postopek osebnega stečaja se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za stečajni postopek pravne osebe, če ni v oddelku 5.11 ZFPPIPP določeno drugače. ZFPPIPP v 355. členu določa vrste stroškov stečajnega postopka. Med te stroške sodijo tudi stroški zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov, ki jih sklene upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v času stečajnega postopka. V postopku osebnega stečaja velja enako pravilo. Torej so tudi v predmetnem postopku osebnega stečaja stroški postopka lahko tudi stroški zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov, ki jih je sklenila stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajne dolžnice v času stečajnega postopka. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da gre pri plačilu najemnin za strošek postopka zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi najemne pogodbe, ki bi jo sklenila stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajne dolžnice v času stečajnega postopka. Če je sodišče prve stopnje menilo, da gre za katero drugo vrsto stroška, bi jo moralo natančno opredeliti. Ni dovolj, da je navedlo, da gre za strošek postopka zato, ker naj bi terjatev upnika nastala po začetku stečajnega postopka, saj v postopku osebnega stečaja lahko tudi dolžnik v okviru poslov, ki jih lahko opravlja po začetku postopka osebnega stečaja, sam ustvari določene obveznosti, ki pa se ne plačajo iz stečajne mase. Nenazadnje terjatve upnika do neplačanih najemnin upraviteljica ni niti upoštevala v predračun stroškov stečajnega postopka. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za terjatev, katere pravne narave ni mogoče spremeniti v strošek stečajnega postopka zgolj zato, ker naj bi nastala po začetku postopka osebnega stečaja. Posledično gre le za vprašanje, ali se ta terjatev plača iz stečajne mase in ali spor o njej v konkretnem primeru predstavlja tudi oviro za končanje postopka osebnega stečaja.
Terjatve upnikov, ki se v postopku osebnega stečaja plačajo iz stečajne mase, so priznane terjatve upnikov, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.
Sodišče prve stopnje bi se pred zaključkom, da postopka osebnega stečaja nad dolžnico po razdelitvi posebne stečajne mase ni mogoče končati pred koncem pravde zaradi plačila najemnin za najeti gostinski lokal, moralo opredeliti do vprašanja, kdaj je oziroma, kdaj naj bi (glede na trditve tožeče stranke v tožbi) nastala terjatev upnika iz sporne najemne pogodbe. Po potrebi bi moralo tudi pribaviti in vpogledati spis ter ugotoviti, ali gre za terjatev, katere predmet so občasne dajatve, ki se v skladu z določbo 254. člena ZFPPIPP pretvorijo v enkratno terjatev in ali pravnomočen sklep o odpustu obveznosti vpliva posledično tudi na to terjatev, če se izkaže, da pogodba pred njenim potekom ni bila odpovedana. Ker tega ni storilo, je zaradi neupoštevanja pravnih posledic pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - izvedenec psihiatrične stroke - trajanje varnostnega ukrepa - popolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na ostale pritožbene navedbe zagovornika, pritožbeno sodišče zgolj navaja, da je sodišče prve stopnje tudi navedlo, da sme izrečeni varnostni ukrep trajati največ pet let, pri čemer bo sodišče vsakokrat po preteku šestih mesecev znova odločalo, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebna, kot to izhaja iz izreka napadenega sklepa in njegovih razlogov v točki 71.
OZ člen 766, 766/1, 766/3, 807, 823. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 165/2, 350, 350/1, 358, 358-5.
agencijska pogodba - pogodba o naročilu (mandat) - pogodba o poslovnem sodelovanju - pogodba o trgovskem zastopanju - plačilo provizije - plačilo za trud - profesionalna skrbnost - potrebni pravdni stroški - pritožbeni stroški
Pri agencijski pogodbi po 823. členu OZ zastopnik nima pravice do provizije, če pogodba ni bila sklenjena, ne glede na njegov morebitni trud. Dogovor, po katerem je bila tožeča stranka upravičena do mesečnega fiksnega plačila v višini 800,00 EUR, tudi v primeru, če ne pridobi novih strank, ima značilnost pogodbe o naročilu (mandat), pri kateri se mandatar zaveže, da si bo prizadeval za mandanta opraviti določen posel oziroma posle in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tveganje glede uspeha posla pri mandatni pogodbi bremeni naročitelja, zato je mandatarju dolžan plačati za njegov trud, čeprav posel ni bil končan z uspehom, zaradi katerega mu je mandant naročil opravo posla.
Mandatar se zaveže, da si bo prizadeval opraviti posel in s tem uresničiti naročiteljev interes ter da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno skrbnostjo. Tožeča stranka bi bila do prisojenega zneska upravičena pod pogojem, da je pri opravljanju posla ravnala z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
ZIZ člen 34, 34/2, 34/3. OZ člen 287, 288. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/7.
novo izvršilno sredstvo - izvršilni stroški
Že pred vložitvijo predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe je dolžnik delno poplačal upnikove terjatve, izvršba se je že vodila z več izvršilnimi sredstvi (tj. na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na dolžnikovo plačo in na dolžnikove premičnine) in je bila izvršba že delno uspešna. Vendar pa to ne pomeni, da upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom ni bil potreben za izvršbo in da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu v zvezi z njim utemeljeno nastali.
OZ člen 633, 633/1, 635, 635/1, 636, 637, 637/1, 639, 639/3, 639/5. Posebne gradbene uzance (1977) člen 2, 112.
gradbena pogodba - uveljavljanje napak - obvestilo o napaki - prekluzivni rok - primopredaja - odškodnina za škodo zaradi napake - refleksna škoda - uporaba posebnih gradbenih uzanc - zavajanje naročnika
Plačilo drugemu podjemniku ima v razmerju med naročnikom in (prvim) podjemnikom, ki odgovarja za napake, značilnost stroškov odprave napak. Ker gre za jamčevalni zahtevek, je za presojo vsebine naročnikove pravice odpraviti napake na podjemnikove stroške pomembno, da je naročnik svojo pravico sodno uveljavljal v enem letu od obvestila o napaki (prvi odstavek 635. člena OZ), sicer njegovo materialnopravno upravičenje (pravica) preneha. Če gre namreč za škodo, ki jo je treba nadomestiti kot odpravo napake z delom, je povrnitev stroškov za odpravo napake eden od jamčevalnih zahtevkov in nima narave samostojnega odškodninskega zahtevka. Tožeča stranka zahteva v tem postopku povračilo stroškov zaradi odprave napak po drugem podjemniku, zato bi lahko sodno uveljavljala povračilo teh stroškov le v enoletnem roku iz prvega odstavka 635. člena OZ.
Pri tem je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da se peti odstavek 639. člena OZ, ki določa, da ima v vsakem primeru naročnik tudi pravico do povračila škode, nanaša na škodo zaradi zaupanja oziroma refleksno škodo, ne pa na navadno škodo, ki jo uveljavlja tožeča stranka v tem postopku. Navedena zakonska določba res omogoča naročniku uveljavljati odškodninski zahtevek za povrnitev škode poleg ustreznega jamčevalnega zahtevka, vendar mora napaka opravljenega posla poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda), povzročiti tudi nadaljnje druge negativne posledice - druge oblike škode (škoda zaradi zaupanja, refleksna škoda).
ZPIZ-1 člen 180.. ZPIZ-2 člen 39, 39/4, 117, 394, 395, 417.. ZDSS-1 člen 82, 82/1.
ponovna odmera starostne pokojnine - ponoven vstop v zavarovanje
Sodišče je ugotovilo zgolj, da sta izpodbijani odločbi napačni, ker toženka ni obravnavala tožnikove zahteve v smislu 180. člena ZPIZ-1 in da sta posamična upravna akta že iz tega razloga nezakonita in nepravilna, zaradi česar ju je na temelju 1. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 pravilno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. V svojih napotilih je sodišče ustrezno izpostavilo, da je potrebno pri odločanju o vlogi z dne 25. 5. 2020 uporabiti 180. člen ZPIZ-1 in ugotoviti, ali je tožniku starostno pokojnino mogoče ponovno odmeriti skladno s to določbo ZPIZ-1 in pokojninsko dobo ter plače iz ponovnega zavarovanja v obdobju od 20. 1. 2020 do 15. 6. 2020 upoštevati pri ponovni odmeri pokojnine oziroma namesto ponovne odmere, že uveljavljeno pokojnino odstotno povečati ter pri izpolnjenosti pogojev upoštevati tudi določilo četrtega odstavka 39. člena ZPIZ-2.
stiki - izvrševanje stikov - določitev stikov med staršem in otrokom - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - največja korist otroka - odtujevanje otroka - stiki med počitnicami - zmožnosti preživninskega zavezanca - izvedenec klinične psihologije - preživninsko breme pravdnih strank - življenjske potrebe otroka
V korist otroka je, da se sledi načelu kontinuitete vzgoje in varstva. To kaže prekiniti res le v hudih oz. skrajnih primerih. Tudi pritožnik sam priznava, da obravnavani ni tak, čeprav se takega scenarija boji. A sodba sodišča ne more biti oprta na hipotetičnost najslabšega možnega scenarije. Tudi ne drži pritožnikov očitek, da sam kot nerezidenčni roditelj za bolj kvalitetne stike in manj odpora pri otroku ne bi mogel storiti popolnoma nič.