Niso utemeljeni razlogi za izločitev sodnice, saj dejstvo, da je Vrhovno sodišče ugotovilo kršitev zakona, še ne pomeni obstoja okoliščin, ki vzbujajo dvom v sodničino nepristranskost.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da pogojev za združitev predlaganih kazni ni, saj je obsojenka kazniva dejanja po kasnejši izrečeni sodbi storila potem, ko je kazen po prejšnji sodbi že v celoti prestala.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3.. ZDCOPMD člen 37, 37/1, 37/7, 37.b, 37.b/1.
odgovornost pravne osebe za prekršek - akcesorna pridružitvena odgovornost - ekskulpacija odgovornosti - trditveno in dokazno breme
Določba tretjega odstavka 14. člena ZP-1 je izjema od splošnega pravila, zato ni na sodišču, da išče razloge za oprostitev odgovornosti in samo ugotavlja, kakšen je način dela v pravni osebi in na kakšen način je pravna oseba ukrepala v konkretnem primeru. Sodišče pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo navsezadnje ni preiskovalni organ, temveč je njegova naloga preverjati pravilnost in zakonitost odločbe prekrškovnega organa. Kršiteljica je zato tista, ki mora razloge za ekskulpacijo navesti. Šele potem pride v poštev dolžnost sodišča, da v primeru dvoma glede obstoja teh razlogov tudi po uradni dolžnosti izvaja dokaze in raziskuje dejstva, na podlagi katerih se pravna oseba lahko oprosti odgovornosti.
ZS člen 83, 83/4.. ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovor na tožbo - vročitev
Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji zaradi izostanka opozorila, določenega v četrtem odstavku 83. člena ZS, tožba ni bila pravilno vročena v odgovor in ni mogoče šteti, da je rok za odgovor na tožbo začel teči dne 16. 8. 2021, da bi bil odgovor na tožbo, vložen dne 31. 8. 2021, prepozen. Tako niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, določeni v 318. členu ZPP, in je podana bistvena kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost države - odškodnina za premoženjsko škodo - elementi odškodninske odgovornosti - obstoj škode - kumulativno določeni pogoji
Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je posledično vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - dolžnost obveščanja - nezakonitost odpovedi - zmotna uporaba materialnega prava
Obveznost odzivanja na pozive delodajalca v času bolniškega staleža in v tem okviru pojasnjevanja ravnanj (v roku 24 ur) delavca, ki je začasno nezmožen za delo, ni obveznost, ki bi bila vsebovana v prvem odstavku 36. člena ZDR-1. Ne gre za bistveno okoliščino, ki vpliva oziroma bi lahko vplivala na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja vpliva okoliščina, da je delavec v bolniškem staležu, in o tem je delavec delodajalca dolžan obvestiti. Ni pa ga dolžan obvestiti o tem, kakšen je njegov režim zdravljenja oziroma gibanja, kot ni dolžan pojasnjevati svojih ravnanj oziroma se odzivati na s tem povezane pozive delodajalca, podane po zasebnem detektivu.
Toženka je tožnici v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega ravnanja očitala ravnanje, ki ne predstavlja kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnica ni imela obveznosti odzvati se na pozive iz zapisnikov o kontroli bolniškega staleža, kot utemeljeno navaja v pritožbi.
Tožnik v pritožbi utemeljeno graja materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se (tudi) pri linijskih prevozih potnikov, krajših od 50 kilometrov, upošteva vrednotenje razpoložljivosti v višini 40 % po Podjetniški kolektivni pogodbi. Ker se pri teh prevozih ves čas od začetka do zaključka dela šteje v delovni čas, ni mogoče govoriti o razpoložljivosti in določen čas, ki se šteje v delovni čas, vrednotiti manj, kot je urna postavka (100 %). V posledici takšnega zmotnega materialnopravnega stališča je sodišče prve stopnje upoštevalo izračun sodnega izvedenca, ki je opravil poračun za ves čas, ko je tožnik opravljal delo, s čimer je neutemeljeno znižalo pripadajoče plačilo za delo preko polnega delovnega časa (nadure). V vsakem primeru za poračun ni nobene podlage. Za ure preko polnega delovnega časa je tožnik upravičen do plačila skupaj z dodatkom, kako je toženka obračunavala ure do polnega delovnega časa, pa ni predmet tega spora. Če je te ure obračunala v previsokih zneskih, bi morala morebitno preplačilo posebej uveljavljati.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo ure preko polnega delovnega časa oziroma nadure, ki jih je v posameznem referenčnem obdobju opravil tožnik. Za te ure je tožnik upravičen do plačila skupaj z dodatkom, ki ga zahteva v višini 30 %.
razdružitev solastnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - služnostna pravica hoje in vožnje - odvajanje komunalnih odpadnih voda - fizična delitev solastne nepremičnine - prekluzivni rok za vložitev tožbe - prekinitev zaradi postopka mediacije - prekluzija - strokovno mnenje, ki ni izvedensko mnenje
Ker je bilo strokovno mnenje pridobljeno izvensodno, bi se lahko upoštevalo le kot del trditvene podlage nasprotnega udeleženca in ne kot dokaz v postopku, vendar pa je (bil) nasprotni udeleženec s temi trditvami prekludiran. Te trditve bi moral in mogel postaviti že prej v postopku (v pripombah na izvedeniško mnenje), tako pa jih je navedel v vlogi po zaključku zadnjega naroka za glavno obravnavo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved - delo študentov
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov z dne 6. 10. 2020, ki jo je toženka podala tožniku na podlagi 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 zaradi zatrjevanega zmanjšanega obsega dela. Pravilno je ugotovilo, da kljub sicer zmanjšanemu obsegu poslovanja toženke redna odpoved ni zakonita, ker je toženka v času, ko je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, zaposlovala študente ter dvema delavcema, ki sta se jima iztekli pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ponudila v podpis pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas.
Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je imel varnostnik podlago, da storilcu odredi, da si nadene masko ali zapusti trgovino. Te podlage ni našlo v ogroženosti življenja, kot si napačno predstavlja pritožnik, temveč v kršitvi reda, kakšen je bil določen in javno objavljen na varovanem območju, na katerem je do dogodka prišlo. Tega pa je storilec nedvomno kršil.
predkupna pravica - obvestilo predkupnemu upravičencu - rok za uveljavljanje predkupne pravice - predkupni upravičenec - ara - prodajna pogodba - pravočasen sprejem ponudbe - rok za plačilo kupnine - osnutek pogodbe
Predkupna pravica ni pravica do odkupa, ampak pravica, da predkupni upravičenec v določeni situaciji vstopi na mesto znanega kupca. Predkupnega upravičenca je bilo zato o prodaji mogoče obvestiti šele, ko je bil znan potencialni kupec in pogoji, pod katerimi sta mu bila prodajalca stvar pripravljena prodati.
Predkupni upravičenec je tisti, ki mora ob ustrezni skrbnosti, poskrbeti, da bo predkupno pravico uveljavil pravočasno in na pravilen način.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00054863
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/1, 129a/5.
delo v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - pravica do obrambe
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje obravnavane zadeve ugotovilo pravilno in popolno, na podlagi vseh pridobljenih podatkov in navedb obsojenca pa utemeljeno zaključilo, da niso podane okoliščine, ki bi kazale na to, da obsojenec za delo ni bil sposoben oziroma da ni mogel opraviti več ur dela v splošno korist, ter da če bi želel delo opraviti, bi poskrbel za drug prevoz, na delo bi prihajal redno, in da okoliščine v zvezi z zdravstvenim stanjem obsojenca, dopustom žene in ostalo, kar je navajal kot razloge, zaradi katerih dela v splošno korist ni v celoti opravil, niso bile takšne objektivne okoliščine, ki bi mu preprečevale, da delo v celoti opravi.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - izvedenec psihiatrične stroke - trajanje varnostnega ukrepa - popolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na ostale pritožbene navedbe zagovornika, pritožbeno sodišče zgolj navaja, da je sodišče prve stopnje tudi navedlo, da sme izrečeni varnostni ukrep trajati največ pet let, pri čemer bo sodišče vsakokrat po preteku šestih mesecev znova odločalo, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebna, kot to izhaja iz izreka napadenega sklepa in njegovih razlogov v točki 71.
OZ člen 319, 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 369, 369/4, 369/5. ZIZ člen 44, 44/3, 55, 55/1, 55/1-11, 58.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - naložitveni del v izvršilnem naslovu - absolutno zastaranje - zastaranje obresti - zastaranje judikatnih terjatev - načelo vestnosti in poštenja - prenehanje obveznosti - odpust dolga
Dolžnik zmotno meni, da sta za natekle zamudne obresti odgovorna upnik in sodišče. Dolžnik bi lahko preprečil njihov tek s tem, da bi svojo obveznost pravočasno poravnal. Načelo vestnosti in poštenja poudarja spoštovanje interesa nasprotne stranke. V izvršilnem postopku je v tej zvezi poudarjen interes upnika, da se poplača, k čemer mora dolžnik aktivno prispevati, ne pa računati na morebitni nastop zastaranja.
Dolžnik se tudi zmotno sklicuje na odpis terjatve iz upnikovih poslovnih knjig, kot okoliščino, ki pomeni ugasnitev terjatve. Odpis terjatve je le kategorija po predpisih o računovodstvu in vodenju poslovnih knjig (zaradi računovodskega vrednotenja premoženja gospodarske družbe), ki pa v obligacijskem pravu nima nujno učinka prenehanja obveznosti. Podan namreč mora biti odpust dolga, za katerega pa ne zadošča, da upnik vodi terjatev kot neizterljivo, ampak mora podati izjavo dolžniku, da mu dolg odpušča, ki jo mora dolžnik sprejeti (319. člen OZ). Da bi upnik dolžniku izjavil, da mu odpušča dolg, pa dolžnik ni zatrjeval.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-1. ZPP člen 15, 163, 163/1.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - odločanje brez obravnave - dolžnikova pravica do izjave
Glede zatrjevane postopkovne kršitev sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v postopku glede odmere nagrade in nadomestila stroškov cenilca sodišče odloči brez obravnavanja (smiselno prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravica do izjave je zakonsko omejena, saj gre za odločanje o postranski zadevi stroškov postopka. Pritožbeno prizadevanje za polno uveljavitev pravice do izjave po pojasnjenem ni utemeljeno. Sodišče druge stopnje še dodaja, da je bil dolžnici skupaj s sklepom vročen tudi stroškovnik izvedenca, katerega vsebino je sodišče povzelo v obrazložitev izpodbijanega sklepa. Dolžnica je tako imela možnost preizkusa priglašenih postavk nagrade in stroškov izvedenca ter ji je bilo omogočeno, da se do priznanih stroškov določno in konkretno opredeli.
razdelitev posebne razdelitvene mase - poplačilo ločitvenega upnika - stroški stečajnega postopka - splošna in posebna stečajna masa - razdelitvena masa - ključ delitve
Pritožnik zasleduje zgolj, sicer legitimne, cilje, ki bi izboljšali njegov položaj, sodišče pa mora skrbeti za to, da se stečajni postopek vodi zakonito in ga je mogoče tudi v doglednem času zaključiti, kar ni mogoče, če niso vse terjatve (v tem primeru izločitvene pravice rezervnih skladov) ugotovljene in v skladu z možnostmi poplačane.
Zoisova štipendija - izpolnjevanje pogojev - epidemija - interventni zakon
Tožnik se je že pred razglasitvijo epidemije udeležil tekmovanj. Tako je prejel srebrno priznanje za dosežek na državnem tekmovanju iz znanja logike v skupini 9. razred dne 19. 10. 2019 in srebrno Proteusovo priznanje za dosežke na državnem tekmovanju iz znanja biologije dne 29. 11. 2019. Le zlato Preglovo priznanje je prejel 9. 6. 2020. Po stališču pritožbenega sodišča namen interventnega zakona nikakor ni bil, da se navedeni dosežki ne bi upoštevali. Potrebno je namreč upoštevati, da je z udeležbo na teh tekmovanjih oziroma s pripravo na ta tekmovanja, tožnik upravičeno pričakoval, da bodo pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev Zoisove štipendije priznanja tudi upoštevana. Tožnik je sodeloval na uradnih tekmovanjih, ki so bila izvedena in kjer so bile tudi podeljene nagrade oziroma priznanja. Priznanja so torej uradno priznana in jih je tako pri presoji te zadeve potrebno tudi upoštevati. Tega dejstva ni mogoče zaobiti z navajanjem, da veliko tekmovanj zaradi epidemije ni bilo opravljenih. Ravno za te primere je interventni zakon omogočil uveljavljanje dosežkov iz šolskega oziroma študijskega leta 2017/2018 in šolskega oziroma študijskega leta 2018/2019, saj bi bili namreč dijaki in študentje, ki se niso mogli udeležiti tekmovanj (v nasprotju s tožnikom, ki se je tekmovanj udeležil) prikrajšani oziroma onemogočeni pri uveljavljanju pravice do Zoisove štipendije
ZPIZ-2 člen 14, 16, 18, 27, 130, 130/3, 130/6, 133, 134, 391, 391/1, 391/2, 391/3, 431.. ZPIZ-2G člen 39a, 39a/1.. ZPIZ-1 člen 36.
pravica do delne pokojnine - izpolnjevanje pogojev - pričakovane pravice
Že ob jezikovni razlagi je mogoče 1. odst. 391. člena ZPIZ-2 pravilno uporabiti na način, kot je v njem izrecno določeno. Pravica do starostne pokojnine po ZPIZ-1 je v skladu s 1. odst. 391. člena v zvezi s 431. členom ZPIZ-2, po katerem je ZPIZ-2 začel veljati prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu RS, torej 1. 1. 2013, zagotovljena le zavarovancem, ki so do uveljavitve ZPIZ-2, torej najpozneje 31. 12. 2012, izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1. Takšno dejansko stanje pa v tožnikovem primeru na dan 31. 12. 2012 zagotovo ni bilo izpolnjeno, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pred njim toženi zavod in ga z izjavo, da dejansko stanje ni sporno, potrjuje sam pritožnik.
OZ člen 633, 633/1, 635, 635/1, 636, 637, 637/1, 639, 639/3, 639/5. Posebne gradbene uzance (1977) člen 2, 112.
gradbena pogodba - uveljavljanje napak - obvestilo o napaki - prekluzivni rok - primopredaja - odškodnina za škodo zaradi napake - refleksna škoda - uporaba posebnih gradbenih uzanc - zavajanje naročnika
Plačilo drugemu podjemniku ima v razmerju med naročnikom in (prvim) podjemnikom, ki odgovarja za napake, značilnost stroškov odprave napak. Ker gre za jamčevalni zahtevek, je za presojo vsebine naročnikove pravice odpraviti napake na podjemnikove stroške pomembno, da je naročnik svojo pravico sodno uveljavljal v enem letu od obvestila o napaki (prvi odstavek 635. člena OZ), sicer njegovo materialnopravno upravičenje (pravica) preneha. Če gre namreč za škodo, ki jo je treba nadomestiti kot odpravo napake z delom, je povrnitev stroškov za odpravo napake eden od jamčevalnih zahtevkov in nima narave samostojnega odškodninskega zahtevka. Tožeča stranka zahteva v tem postopku povračilo stroškov zaradi odprave napak po drugem podjemniku, zato bi lahko sodno uveljavljala povračilo teh stroškov le v enoletnem roku iz prvega odstavka 635. člena OZ.
Pri tem je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da se peti odstavek 639. člena OZ, ki določa, da ima v vsakem primeru naročnik tudi pravico do povračila škode, nanaša na škodo zaradi zaupanja oziroma refleksno škodo, ne pa na navadno škodo, ki jo uveljavlja tožeča stranka v tem postopku. Navedena zakonska določba res omogoča naročniku uveljavljati odškodninski zahtevek za povrnitev škode poleg ustreznega jamčevalnega zahtevka, vendar mora napaka opravljenega posla poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda), povzročiti tudi nadaljnje druge negativne posledice - druge oblike škode (škoda zaradi zaupanja, refleksna škoda).
OZ člen 766, 766/1, 766/3, 807, 823. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 165/2, 350, 350/1, 358, 358-5.
agencijska pogodba - pogodba o naročilu (mandat) - pogodba o poslovnem sodelovanju - pogodba o trgovskem zastopanju - plačilo provizije - plačilo za trud - profesionalna skrbnost - potrebni pravdni stroški - pritožbeni stroški
Pri agencijski pogodbi po 823. členu OZ zastopnik nima pravice do provizije, če pogodba ni bila sklenjena, ne glede na njegov morebitni trud. Dogovor, po katerem je bila tožeča stranka upravičena do mesečnega fiksnega plačila v višini 800,00 EUR, tudi v primeru, če ne pridobi novih strank, ima značilnost pogodbe o naročilu (mandat), pri kateri se mandatar zaveže, da si bo prizadeval za mandanta opraviti določen posel oziroma posle in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tveganje glede uspeha posla pri mandatni pogodbi bremeni naročitelja, zato je mandatarju dolžan plačati za njegov trud, čeprav posel ni bil končan z uspehom, zaradi katerega mu je mandant naročil opravo posla.
Mandatar se zaveže, da si bo prizadeval opraviti posel in s tem uresničiti naročiteljev interes ter da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno skrbnostjo. Tožeča stranka bi bila do prisojenega zneska upravičena pod pogojem, da je pri opravljanju posla ravnala z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.