ZPIZ-1 člen 180.. ZPIZ-2 člen 39, 39/4, 117, 394, 395, 417.. ZDSS-1 člen 82, 82/1.
ponovna odmera starostne pokojnine - ponoven vstop v zavarovanje
Sodišče je ugotovilo zgolj, da sta izpodbijani odločbi napačni, ker toženka ni obravnavala tožnikove zahteve v smislu 180. člena ZPIZ-1 in da sta posamična upravna akta že iz tega razloga nezakonita in nepravilna, zaradi česar ju je na temelju 1. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 pravilno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. V svojih napotilih je sodišče ustrezno izpostavilo, da je potrebno pri odločanju o vlogi z dne 25. 5. 2020 uporabiti 180. člen ZPIZ-1 in ugotoviti, ali je tožniku starostno pokojnino mogoče ponovno odmeriti skladno s to določbo ZPIZ-1 in pokojninsko dobo ter plače iz ponovnega zavarovanja v obdobju od 20. 1. 2020 do 15. 6. 2020 upoštevati pri ponovni odmeri pokojnine oziroma namesto ponovne odmere, že uveljavljeno pokojnino odstotno povečati ter pri izpolnjenosti pogojev upoštevati tudi določilo četrtega odstavka 39. člena ZPIZ-2.
Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 165.
pokojninska doba - kmet - edina ali glavna kmetijska dejavnost
Kot ključno je izpostaviti, da tožnikov zahtevek v uveljavljenem obdobju od 10. 5. 1979 do 13. 10. 1980 ni mogel biti uspešen v zatrjevanju lastništva, saj je kot je pravilno ugotovilo sodišče, tožnikov oče umrl šele 13. 10. 1980. Prav tako tožnika ni mogoče šteti kot nosilca kmetije, ker je bila v spornem obdobju nosilka kmetije njegova mati, kar je potrdil tudi tožnik. Tožnikov delež kmetije po zapuščini obsega le 0,5 ha, kar upoštevajoč uveljavljeno sodno prakso ne zadostuje za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki omogoča preživetje in socialno varnost za starost.
Tožniku ni mogoče ugoditi niti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti kot edini oziroma glavni poklic, saj se je v tem obdobju izobraževal v šolskem centru A., kar potrjuje tako listine, kot tožnik. Nenazadnje pa tožnik v obdobju od 10. 5. 1979 do 31. 12. 1983 ni imel statusa opredeljenega v 17. členu ZSZK, ki bi mu omogočil priznanje zavarovalne dobe, ki je namenjeno le za osebe, ki so le kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjale s kmetijsko dejavnostjo in bile zavezane za davke od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
stiki - izvrševanje stikov - določitev stikov med staršem in otrokom - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - največja korist otroka - odtujevanje otroka - stiki med počitnicami - zmožnosti preživninskega zavezanca - izvedenec klinične psihologije - preživninsko breme pravdnih strank - življenjske potrebe otroka
V korist otroka je, da se sledi načelu kontinuitete vzgoje in varstva. To kaže prekiniti res le v hudih oz. skrajnih primerih. Tudi pritožnik sam priznava, da obravnavani ni tak, čeprav se takega scenarija boji. A sodba sodišča ne more biti oprta na hipotetičnost najslabšega možnega scenarije. Tudi ne drži pritožnikov očitek, da sam kot nerezidenčni roditelj za bolj kvalitetne stike in manj odpora pri otroku ne bi mogel storiti popolnoma nič.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-1. ZPP člen 15, 163, 163/1.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - odločanje brez obravnave - dolžnikova pravica do izjave
Glede zatrjevane postopkovne kršitev sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v postopku glede odmere nagrade in nadomestila stroškov cenilca sodišče odloči brez obravnavanja (smiselno prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravica do izjave je zakonsko omejena, saj gre za odločanje o postranski zadevi stroškov postopka. Pritožbeno prizadevanje za polno uveljavitev pravice do izjave po pojasnjenem ni utemeljeno. Sodišče druge stopnje še dodaja, da je bil dolžnici skupaj s sklepom vročen tudi stroškovnik izvedenca, katerega vsebino je sodišče povzelo v obrazložitev izpodbijanega sklepa. Dolžnica je tako imela možnost preizkusa priglašenih postavk nagrade in stroškov izvedenca ter ji je bilo omogočeno, da se do priznanih stroškov določno in konkretno opredeli.
zavrženje pritožbe - zakonski prekluzivni rok - prepozna vloga - prekluzivni pritožbeni rok - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - zavrnitev predloga - osebno vročanje - vročitev s fikcijo - iztek roka na nedeljo - stroški nepravdnega postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - potrebni stroški
Pritožbeni rok se je iztekel dne 11. 10. 2021, zato je bila pritožba nasprotnega udeleženca, ki jo je vložil neposredno pri sodišču dne 13. 10. 2021, prepozna.
ZŠtip-1 člen 24, 24/2. ZIUOOPE člen 57, 57/1. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/4.
Zoisova štipendija - izpolnjevanje pogojev
Tožnik se je tako že v mesecu marcu 2020 udeležil ... tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG), kjer je prejel zlato plaketo, osvojil pa je tudi drugo nagrado na tem tekmovanju v kategoriji D.. Tožnik je nedvomno pričakoval, da bo navedeni dosežek upoštevan pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do Zoisove štipendije. Nedvomno je šlo za upravičeno pričakovanje, v katero pa je posegel interventni zakon, ki pa je pogoje z 31. 5. 2021 spremenil. Do spremembe je prišlo še pred razpisom za pridobitev Zoisove štipendije, vendar to ne spremeni dejstva, da je tožnik sodeloval na uradnem tekmovanju, ki je bilo izvedeno in kjer so bile tudi podeljene nagrade oziroma priznanja.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-7, 64, 79, 79/2, 83, 83/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršba na premičnine - pravica tretjega na predmetu izvršbe - predmeti, izvzeti iz izvršbe - rubež premičnin
Dolžnik pa v obravnavani dovolitveni fazi izvršilnega postopka, kjer je kot novo izvršilno sredstvo dovoljena prodaja premičnin, lahko uveljavlja le ugovor, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Tak ugovor pa lahko dolžnik poda le, če so v fazi dovolitve že individualizirani izvršilni predmeti, ne pa tudi v obravnavani zadevi, kjer je v sklepu z dne 3. 9. 2021 dovoljena izvršba na katerekoli dolžnikove premičnine, ki jih lahko najde izvršitelj na dolžnikovem domu ali kje drugje. V takem primeru ima dolžnik edino sodno varstvo šele v fazi, ko do rubeža premičnin že pride. Takrat lahko, če se z upnikom ne uspe dogovoriti, zahteva od sodišča, da odloči, ali so konkretni zarubljeni predmeti izločeni iz izvršbe (drugi odstavek 79. člena ZIZ).
ZPIZ-2 člen 3, 4, 41, 21, 41-1, 41-2, 41-3, 41-4, 42, 108, 109, 109/1, 109/3, 109/4.. ZPP člen 243.. ZDSS-1 člen 81.
pravica do invalidske pokojnine - zmotna uporaba materialnega prava - I. kategorija invalidnosti - pravica do izbire pokojnine
Pogoj za izbiro med dvema ali več pokojninami iz obveznega zavarovanja, da zavarovanec v času izbire izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin.
V okoliščinah obravnavanega primera, ko je potrebno tožnika za pasivnega zavarovanca iz 21. člena ZPIZ-2 šteti od leta 1997 dalje, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je na dan 1. 3. 2016, ko je izpolnil pogoje za starostno pokojnino, izpolnjeval tudi pogoje za invalidsko pokojnino. Če bi bilo ugotovljeno, da je kot pasivni zavarovanec izpolnil pogoj invalidnosti (tudi starost in pokojninsko dobo) na dan 1. 3. 2016 (odkar je uživalec starostne pokojnine) in s tem pogoje za invalidsko pokojnino, bo imel možnost izbire med obema pokojninskima dajatvama.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - pravnomočna odločba
če bi tožnik uveljavljal spremembo vzroka bolniškega staleža za drugo obdobje, o katerem še ne bi bilo odločeno s pravnomočnima odločbama, ne glede na to, da bi se ta nanašal na isti sporni dogodek, ne bi bilo nobene procesne ovire za vsebinsko obravnavanje zadeve in za ponovno ugotavljanje vzroka začasne nezmožnosti za delo in za ugotovitev drugačnega vzroka, v kolikor bi to bilo ugotovljeno v dokaznem postopku.
V nobenem primeru, če je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, pa z novo odločbo ni mogoče poseči v prej izdano odločbo oziroma ponovno odločiti o začasni nezmožnosti za delo, ki je bila tožniku že priznana s pravnomočno odločbo.
DZ člen 189, 190, 190/2, 191, 197, 197/2. ZNP-1 člen 101.
zvišanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba višine preživnine - določitev višine preživnine za otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka - povrnitev stroškov postopka - postopek za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Zmotno je pritožbeno naziranje, da sodišče ne bi smelo ocenjevati, kakšne so možnosti predlagateljice, ampak bi moralo upoštevati dejansko stanje. DZ v 189. členu določa, da se pri določitvi preživnine upoštevajo pridobitne zmožnosti zavezanca in v sodni praksi je utrjeno stališče, da pri tem ne gre za dejanske, trenutne zmožnosti preživljanja (dejanske dohodke), temveč je treba upoštevati tudi zavezančev (morebiti neizkoriščen) potencial za pridobivanje dohodkov. Utrjeno je tudi stališče, da morajo starši storiti vse, kar je v njihovi moči, da poskrbijo za svoje otroke, torej so dolžni za njihovo preživljanje npr. sprejeti tudi delo, ki ne ustreza njihovi izobrazbi, željam in ambicijam. Predlagateljeva mati je diplomirana organizatorka gostinstva in turizma, stara 36 let in zdrava (ne trdi, da ne bi bila), torej mlada ter delazmožna oseba. Splošno znano dejstvo je, da v Sloveniji v številnih poklicih primanjkuje delovne sile. Zato se pritožbeno sodišče v celoti strinja s prvostopenjskim, da bi mati ob ustreznem angažmaju lahko našla zaposlitev. Predlagatelj je star skoraj 12 let, torej ne potrebuje več nenehnega nadzora, zato ni videti razloga, da ne bi mati sprejela tudi izmenskega ali nočnega dela, če ne bo uspela najti drugačne zaposlitve.
postopek osebnega stečaja - ločitveni upnik - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - po začetku stečajnega postopka nastali stroški - splošna in posebna stečajna masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - končni načrt posebne razdelitvene mase - splošna stečajna masa neznatne vrednosti - neznatna vrednost splošne stečajne mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - odpust obveznosti - odpust obveznosti v osebnem stečaju - vpliv odpusta obveznosti
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. V zakonu je drugače določeno, če so dolžniku obveznosti odpuščene. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti.
Iz podatkov spisa izhaja, da so bile dolžnici v postopku osebnega stečaja njene obveznosti, za katere po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, odpuščene s pravnomočnim sklepom.
Za postopek osebnega stečaja se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za stečajni postopek pravne osebe, če ni v oddelku 5.11 ZFPPIPP določeno drugače. ZFPPIPP v 355. členu določa vrste stroškov stečajnega postopka. Med te stroške sodijo tudi stroški zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov, ki jih sklene upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v času stečajnega postopka. V postopku osebnega stečaja velja enako pravilo. Torej so tudi v predmetnem postopku osebnega stečaja stroški postopka lahko tudi stroški zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov, ki jih je sklenila stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajne dolžnice v času stečajnega postopka. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da gre pri plačilu najemnin za strošek postopka zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi najemne pogodbe, ki bi jo sklenila stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajne dolžnice v času stečajnega postopka. Če je sodišče prve stopnje menilo, da gre za katero drugo vrsto stroška, bi jo moralo natančno opredeliti. Ni dovolj, da je navedlo, da gre za strošek postopka zato, ker naj bi terjatev upnika nastala po začetku stečajnega postopka, saj v postopku osebnega stečaja lahko tudi dolžnik v okviru poslov, ki jih lahko opravlja po začetku postopka osebnega stečaja, sam ustvari določene obveznosti, ki pa se ne plačajo iz stečajne mase. Nenazadnje terjatve upnika do neplačanih najemnin upraviteljica ni niti upoštevala v predračun stroškov stečajnega postopka. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za terjatev, katere pravne narave ni mogoče spremeniti v strošek stečajnega postopka zgolj zato, ker naj bi nastala po začetku postopka osebnega stečaja. Posledično gre le za vprašanje, ali se ta terjatev plača iz stečajne mase in ali spor o njej v konkretnem primeru predstavlja tudi oviro za končanje postopka osebnega stečaja.
Terjatve upnikov, ki se v postopku osebnega stečaja plačajo iz stečajne mase, so priznane terjatve upnikov, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.
Sodišče prve stopnje bi se pred zaključkom, da postopka osebnega stečaja nad dolžnico po razdelitvi posebne stečajne mase ni mogoče končati pred koncem pravde zaradi plačila najemnin za najeti gostinski lokal, moralo opredeliti do vprašanja, kdaj je oziroma, kdaj naj bi (glede na trditve tožeče stranke v tožbi) nastala terjatev upnika iz sporne najemne pogodbe. Po potrebi bi moralo tudi pribaviti in vpogledati spis ter ugotoviti, ali gre za terjatev, katere predmet so občasne dajatve, ki se v skladu z določbo 254. člena ZFPPIPP pretvorijo v enkratno terjatev in ali pravnomočen sklep o odpustu obveznosti vpliva posledično tudi na to terjatev, če se izkaže, da pogodba pred njenim potekom ni bila odpovedana. Ker tega ni storilo, je zaradi neupoštevanja pravnih posledic pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
motenje posesti - posestni spor - gradnja na tujem - ograja ob javni poti - zavrnjen dokaz - opredelitev do relevantnih navedb - konkretizacija dokaznih predlogov - sporno dejansko stanje - primeren dokazni predlog - fotografija - listinski dokaz - ekonomski interes
Drugi dokazi, razen ogleda, bi bili s spoznavnega stališča očitno inferiorni in zgolj indični v primerjavi s fotografijami. Izpovedbe prič bi sodišču predstavile le to, kaj določene osebe menijo ali zatrjujejo o stanju poti in možnosti vožnje, iz fotografij pa se to stanje neposredno vidi in ga lahko sodišče samo ovrednoti.
Stanje poti se ni bistveno spremenilo oziroma sprememba, četudi povzroča škarpa pri vožnji občutek utesnjenosti in obstaja možnost poškodbe vozila, ni takšna oziroma tolikšna, da bi šlo za pravnorelevantno spremembo posestnega stanja.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - izvedenec psihiatrične stroke - trajanje varnostnega ukrepa - popolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na ostale pritožbene navedbe zagovornika, pritožbeno sodišče zgolj navaja, da je sodišče prve stopnje tudi navedlo, da sme izrečeni varnostni ukrep trajati največ pet let, pri čemer bo sodišče vsakokrat po preteku šestih mesecev znova odločalo, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebna, kot to izhaja iz izreka napadenega sklepa in njegovih razlogov v točki 71.
vknjižba neprave stvarne služnosti - listina, ki je podlaga za vknjižbo - pogoji za dovoljenost vpisa - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - pravno nasledstvo družbe - univerzalni pravni naslednik družbe
Na podlagi pogodbe o izčlenitvi je drug udeleženec (kot univerzalni pravni naslednik prenosne družbe) že vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik v zemljiški knjigi, z delitvijo je nanj kot prevzemno družbo prešlo premoženje v skladu z delitvenim načrtom. Družba v obsegu prenesenega premoženja vstopi kot univerzalni pravni naslednik v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim premoženjem, torej tudi z obveznostmi. Ker je torej udeleženec vpisan kot univerzalni pravni naslednik, ga Pogodba veže.
ZIZ člen 221. ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3, 395/4.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - osebni stečaj - oprava izvršbe - stečajni upravitelj - izvršitelj - pristojnost izvršilnega sodišča
Neposredna izvršilna dejanja izpraznitve in izročitve nepremičnine, za katero je v postopku osebnega stečaja odrejena prodaja, se glede na izrecno in jasno določbo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne opravljajo v izvršilnem postopku preko izvršitelja, pač pa jih v postopku osebnega stečaja (še pred dejansko prodajo) opravlja stečajni upravitelj namesto izvršitelja. V konkurenci opravljanja teh dejanj (torej ali pred izvršilnim ali pred stečajnim sodiščem) gre za vprašanje pristojnosti izvršilnega sodišča – kot je bilo že zapisano, neposredno izvršbo v takem primeru v okviru postopka osebnega stečaja opravlja stečajni upravitelj v vlogi in s pooblastili izvršitelja, zato izvršilno sodišče za tako izvršbo ni pristojno.
Specialna ureditev v ZFPPIPP, po kateri neposredno izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine v stečajnem postopku opravlja upravitelj, ne ločuje situacij, ko stečajni dolžnik sodeluje, in situacij, ko ne sodeluje in nasprotuje izpraznitvi in izročitvi nepremičnin, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba. Neutemeljene so tudi navedbe, da upravitelj za taka dejanja ni pooblaščen in da nima ustreznih znanj in izkušenj. Vloga upravitelja pri opravljanju izvršilnih dejanj je namreč po trenutno veljavni ureditvi enaka kot vloga izvršitelja, kar pomeni, da ZFPPIPP predpostavlja, da ima upravitelj vse potrebne pristojnosti in je usposobljen za opravljanje teh izvršilnih dejanj.
postopek osebnega stečaja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - izločitvena pravica zakonca - ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - skupno premoženje zakoncev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - pogodba o preužitku
V petem odstavku 83. člena Družinskega zakonika je uzakonjena pravna domneva, da je zakonec prijavil izločitveno pravico na skupnem premoženju v višini polovičnega solastninskega deleža. V takem primeru je najprej treba ugotoviti, kaj obsega skupno premoženje in kaj spada v posebno premoženje stečajnega dolžnika.
sporazumna razveza zakonske zveze - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - vloga, sposobna za obravnavanje - zavrženje predloga
Predlagatelja svoje opustitve postopanja v roku, ki jima ga je odredilo sodišče, ne bi mogla sanirati šele v pritožbenem postopku, kar pomeni, da tudi če bi predlagateljica predlog za sporazumno razvezo dopolnila v pritožbenem postopku, pa tega z obravnavano pritožbo ni storila, to ne bi moglo biti upoštevno.
razdelitev posebne razdelitvene mase - poplačilo ločitvenega upnika - stroški stečajnega postopka - splošna in posebna stečajna masa - razdelitvena masa - ključ delitve
Pritožnik zasleduje zgolj, sicer legitimne, cilje, ki bi izboljšali njegov položaj, sodišče pa mora skrbeti za to, da se stečajni postopek vodi zakonito in ga je mogoče tudi v doglednem času zaključiti, kar ni mogoče, če niso vse terjatve (v tem primeru izločitvene pravice rezervnih skladov) ugotovljene in v skladu z možnostmi poplačane.
ZPIZ-2 člen 14, 16, 18, 27, 130, 130/3, 130/6, 133, 134, 391, 391/1, 391/2, 391/3, 431.. ZPIZ-2G člen 39a, 39a/1.. ZPIZ-1 člen 36.
pravica do delne pokojnine - izpolnjevanje pogojev - pričakovane pravice
Že ob jezikovni razlagi je mogoče 1. odst. 391. člena ZPIZ-2 pravilno uporabiti na način, kot je v njem izrecno določeno. Pravica do starostne pokojnine po ZPIZ-1 je v skladu s 1. odst. 391. člena v zvezi s 431. členom ZPIZ-2, po katerem je ZPIZ-2 začel veljati prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu RS, torej 1. 1. 2013, zagotovljena le zavarovancem, ki so do uveljavitve ZPIZ-2, torej najpozneje 31. 12. 2012, izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1. Takšno dejansko stanje pa v tožnikovem primeru na dan 31. 12. 2012 zagotovo ni bilo izpolnjeno, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pred njim toženi zavod in ga z izjavo, da dejansko stanje ni sporno, potrjuje sam pritožnik.