V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more upoštevati posledic, ki jih bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma na podlagi takih navedb sprejeti drugačno odločitev glede preklica.
potrebni pravdni stroški - odvetniški stroški - potni stroški pooblaščenca - potni stroški odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - sedež odvetnika - delovno območje sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika - kilometrina - nagrada za čas potovanja
Večinska sodna praksa kot potrebne stroške v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP priznava le potne stroške pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča, kot pravilno opozarja pritožnica. Tožnica ima sedež v A., njen pooblaščenec pa je odvetnik v Ljubljani. Drži tudi pritožbeno stališče, da 22. člen Ustave daje strankam pravico do svobodne izbire odvetnika, da pa to ne pomeni, da mora nasprotna stranka nositi stroške v pravdi uspešne stranke, če si ta za zastopanje brez tehtnega razloga izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek. Prav tako drži, da iz v pritožbi citirane sodne prakse izhaja, da bi morala tožnica že med postopkom pred sodiščem prve stopnje utemeljiti, zakaj je ta spor tako zahteven, da je na naroke moral prihajati njen pooblaščenec iz Ljubljane in zakaj ga ne bi mogel nadomestiti odvetnik z območja Krškega. Te okoliščine je tožnica sicer navedla, a šele v odgovoru na pritožbo, kar je prepozno. Glede na določilo 7. točke drugega odstavka 366. člena ZPP pa je odgovor na pritožbo v tem sporu tudi neupoštevna vloga.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sodna taksa kot procesna predpostavka
Plačilo sodne takse je v zakonu določeno kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo ugovora.
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tar. št. 4021 ZST-1, ki določa, da se za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi plača sodna taksa 55 EUR.
Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo (ker ni odgovorila na tožbo) priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Posledično takšne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pač pa zgolj iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 338. člena ZPP). Pritožbenih navedb, da je tožnik priznal, da je ukradel radio in protipravno uporabljal službeno vozilo, zaradi česar je bilo porušeno medsebojno zaupanje, ter da je bil tožnik za opravljeno delo pošteno plačan, zato ni mogoče upoštevati, kot bo razvidno iz nadaljevanja, pa tudi sicer ne bi bile relevantne.
Verjetnosti obstoja terjatve, glede na pravnomočno odločitev sodišča o glavni stvari (nezakonitost premestitve), ni več mogoče presojati, saj je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je premestitev nezakonita.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00053909
ZDR-1 člen 34, 35, 43, 179, 179/1.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 12.
plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - krivda
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je škoda tožniku nastala brez njene krivde, saj je delo organizirala na varen način (43. čl. ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1), da pa tožnik ni spoštoval predpisov o varnosti in zdravju pri delu, saj dela ni opravljal pazljivo, tako da bi zavaroval svoje življenje in zdravje, s tem pa je ravnal v nasprotju z določbo 35. člena ZDR-1 in 12. členom ZVZD-1, poleg tega pa tudi ni upošteval navodil tožene stranke za opravljanje dela, ki jih je po določbi 34. člena ZDR-1 dolžan spoštovati, je utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine.
ZPP člen 22, 46, 47, 47/1, 51, 52, 52/2, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8, 354, 354/1, 485. OZ člen 275.
ugovor krajevne pristojnosti - krajevno nepristojno sodišče - bistvena kršitev določb postopka - splošna krajevna pristojnost - stalno prebivališče toženca
Če sodišče konkludentno zavrne ugovor krajevne pristojnosti, mora razloge za tako odločitev v sodbi pojasniti. V kolikor svoje odločitve ne obrazloži in se samo sklicuje na določbo 22. člena ZPP je s tem podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 51. člena ZPP, ki govori o krajevni pristojnost glede na kraj izpolnitve obveznosti, saj je ta določba uporabljiva le v sporih z mednarodnim elementom. Kadar izda odločbo sodišče, ki ni krajevno pristojno, je s tem podana kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožnik ne uveljavlja nobenega od pritožbenih razlogov, saj zgolj pojasnjuje, da takse ni plačal, ker se njegovih trditev ne upošteva, ne izpodbija pa bistvenih ugotovitev sodišča prve stopnje, da v ugovoru, vloženem 24. 5. 2021, ni navedel relevantnih ugovornih razlogov in da je njegov ugovor, vložen 8. 6. 2021, prepozen.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00053211
ZD člen 132, 142, 142/1, 142/3.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prenehanje dediščinske skupnosti - solidarna obveznost dedičev
Pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbe 132. člena ZD, saj je ta določba relevantna le za čas obstoja dediščinske skupnosti, ki pa je v obravnavanem primeru prenehala (s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju) pred obdobjem, na katerega se nanašajo sporni računi. Glede na to, sodišče prve stopnje tudi ni napačno uporabilo 142. člen ZD. Z razdelitvijo zapuščine se podedovano premoženje zlije s premoženjem dediča.
Stroški, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo tretji nasprotni udeleženki, niso pretirani in so v celoti v skladu z veljavno OT za posamezno opravilo.